Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Porečje Nanoščice   Raba prostora

 

Raba prostora

 

Prehodnost območja je imela za posledico že zgodnjo poselitev teh krajev. Vir preživljanja prebivalstva območja so bili v preteklosti kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo in transport. Že v antiki je čez območje potekala pomembna rimska prometnica. Glavno prometno žilo od Ljubljane proti Primorski je leta 1972 dopolnila tudi avtocesta Ljubljana-Razdrto, ki je dobesedno razpolovila projektno obmmočje. Pomebna raba v območju je bilo tudi mlinarstvo in žagarstvo, ki pa je danes povsem propadlo. Še pred prvo svetovno vojno je bilo na Postojnskem 37 mlinov, od tega 6 na Nanoščici. Stavbo nekdanjega mlina v Hudičevcu je lastnica spremenila v razstavno etnografsko zbirko, ki dopolnjuje gostinsko ponudbo kmečkega turizma. Kmečki in naravoslovni turizem imata tu obilo razvojnih možnosti. Razvoj turizma v Postojni je na račun znamenite Postojnske jame in Predjamskega gradu obravnavano območje doslej popolnoma obšel.

 


Z ostanki nekdaj obsežnejših gozdov, ki so pretežno v privatni lasti, trajnostno upravlja Zavod za gozdove. Nekaj gozdnih površin je plantažno zasejanih s smreko, kar se danes opušča. Za potrebe polnaravne gojitve rac mlakaric so lokalna lovska društva na območju uredila nekaj gojitvenih mlak. Z ribjim življem v vodotokih gospodari ribiška družina Postojna. Kmetijstvo je pretežno ekstenzivno in drobno površinsko, kar prispeva h krajinski raznovrstnosti. Izjema so kmetijske zadruge KZ Postojna, KZ Studenec in KZ Škulje, ki na delu pašnikov intenzivno goje črede krav molznic ter na delu površin intenzivno pridelujejo krmo, predvsem za silažo.


DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.