Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Porečje Nanoščice   Ornitološki pomen

 

Ornitološki pomen

 

Kot že rečeno, je ravno odkrita močna populacija kosca Crex crex prispevala k naravovarstvenemu ovrednotenju območja porečja Nanoščice. Število pojočih koscev med leti 1992 in 1999 se je gibalo med 20 in 40, v letih 2002 in 2003 pa med 15 in 20. Koscem, kot kaže, najbolj ustrezajo poplavni travniki dolinskega dna med Goričami in Landolom ter na desnem bregu Nanoščice med Landolom in Malim Otokom. Nekaj koscev vsako leto popišemo tudi izven meja projektnega območja, še posebno po bolj suhih travnikih pri Šmihelu in pa na južni strani avtoceste pri Slavinju ter ob reki Pivki.

 


Rjavi srakoper (Lanius collurio)

 

Ti isti cvetoči močvirni travniki, obogateni z manjšimi depresijami, poraslimi s visokim šašjem, kamor se ob pozni košnji ptice lahko zatečejo, so dom tudi številnim prepelicam Coturnix coturnix (20-30 parov). Presenetljivo redke so tu repaljščice Saxicola rubetra, saj je navidez primernih bivališč za več kot 10 do 15 gnezdečih parov. Prav tako redkejši so tu repniki Carduelis cannabina. Našteli smo le 5 do 10 parov. Zato pa je tu nekaj več rjavih penic Sylvia communis (20-30 parov), malih slavcev Luscinia megarhynchos (15-20 parov), drevesnih cip Anthus trivialis (50-100 parov), rjavih srakoperjev Lanius collurio (20-30 parov) in rumenih strnadov Emberiza citrinela (30-40 parov). Močvirni travniki, prepredeni z grmovjem, zaraščenimi kanali in posameznimi nizkimi vrbovimi grmički, so tem vrstam odličen življenjski prostor.

Kakor hitro se z dolinskega dna dvignejo obli griči, so tla dovolj suha, da tu uspevajo za kmetijsko rabo kvalitetnejša travišča. Tudi ta so prepletena z živimi mejicami raznih grmovnih vrst, pa tudi zaplat gozda. Seveda je tu možno kmetovanje in orne površine so razmetane po pobočjih gričev. Tu rumenega strnada nadomesti veliki strnad Miliaria calandra, ki je prav pogost. Na območju lahko naštejemo med 30 in 40 pojočih samčkov, ki vsak na svojih treh, štirih grmih, v varni razdalji eden od drugega, pojejo, kot bi potresal šop ključev. Njim ob boku se, v zraku, šopirijo poljski škrjanci Alauda arvensis. Ocenjujemo, da tu gnezdi prek 40 parov poljskih in 5 do 10 parov hribskih škrjancev Lulula arborea. Tudi na bolj suhih travniki bomo še vedno našli rjave srakoperje. Po gostih živih mejah pa bržkone lahko pričakujemo kakšno pisano penico Sylvia nisoria, katere gnezdenja tukaj še nismo potrdili.

Ob naseljih so si ljudje uredili vrtove in ekstenzivne sadovnjake. Tu in na robovih gozdov bomo srečali pisano ptičjo druščino, med njimi številne duplarje. Po sadovnjakih in vrtovih so pogosti liščki Cardueslis carduelis, grilčki Serinus serinus, dleski Coccothraustres coccothraustres, šmarnice Phoenicuris ochruros, najdemo pa tudi nekaj parov pogorelčkov Phoenicurus phoenicurus. Ocenjujemo, da tu gnezdi tudi 10 do 20 vijeglavk Jynx torquilla, mogoče pa še kakšna smrdokavra Upupa epops. Opazovanjem v Sloveniji kritično ogroženega črnočelega srakoperja Lanius minor v zadnjih letih nismo več priča.

Na človeška naselja so najbolj vezane mestne lastovke Delichon urbica in kmečke lastovke Hirundo rustica. Stare tradicionalne kmetije in, kar je presenetljivo, celo nove farme so ponekod kar obložene z gnezdi lastovk. Za območje Nanoščice smo ocenili, da utegne tu gnezditi kar 50 do 80 parov kmečkih lastovk in 70 do 100 parov mestnih lastovk. Tu moramo poudariti, da se projektno območje izogne večini naselij, kjer je lastovičjih gnezd še bistveno več.

Prvobitni gozdovi so v porečju Nanoščice večinoma že izsekani. V nesklenjenih sestojih je tu razvit pretežno sekundaren gozd. Naravovarstveno so najzanimivejši ostanki poplavnih gozdov v ravnici ob Nanoščici, ki dajejo precej prvobitni videz. Med zanimivostmi teh lok velja omeniti, poleg pogostega kratkoprstega plezalčka Certhia brachydactyla (20-30 parov) tudi odkritje nekaj parov (ocena 5-10) dolgoprstih plezalčkov Certhya fammiliaris. Pogost je seveda veliki detel Dendrocopos major, redkejši pa mali detel Dendrocopos minor. Opazovanja srednjega detla Dendrocopos medius, črne žolne Dryocopus martius, zelene žolne Picus viridis in pivke Picus canus, ki je prav pogosta po gozdovih gričevnatega sveta, nam nakazujejo možnost gnezdenja cele palete vrst detlov in žoln v območju. Poplavne hrastove loke dajejo podoben videz kot na Ljubljanskem barju. Z namenom odkritja manjše populacije sloke Scolopax rusticolla smo na območju prebili več majskih in junijskih noči. Žal brez uspeha, čeprav je zabeleženih nekaj poletnih opazovanj sloke z roba projektnega območja. Prebite noči ob Nanoščici pa so se obrestovale z odkritjem pojočih lesnih sov Strix aluco (2-5 parov) in številnih malih uharic Asio otus (5-7 parov). Tudi veliki skovik Otus scops (2-5 parov), čuk Athene noctua ter pegasta sova Tyto alba so potencialni gnezdilci območja. To nakazujejo sicer redka opazovanja. Opazovali smo tudi že veliko uharico Bubo bubo, ki pa bržkone gnezdi na Nanosu.

 


Smrdokavra (Upupa epops)

 

Od ujed v območju gnezdijo kanja Buteo buteo (4-6 parov), sršenar Pernis apivorus (1-2 para), kragulj Accipiter gentilis (1-2 para), skobec Accipiter nisus (2-5 parov) ter postovka Falco tinnunculus (2-5 parov) in škrjančar Falco subbuteo (1-2 para). Za slednjega je značilno, da na območju gnezdi zelo pozno, šele v juliju in avgustu, takrat, ko ima na voljo ogromne jate lastovk in drugih ptic pevk na jesenski selitvi. Škrjančar gnezdi kar v zapuščenih gnezdih vran na visokih električnih daljnovodih. Le občasno nad porečjem oprezajo za plenom planinski orel Aquila chrysaetos, orel kačar Circaetus gallicus in sokol selec Falco peregrinus, ki sicer gnezdijo v prepadnih ostenjih bližnjega Nanosa.

V večernem in jutranjem mraku smo ob močvirjih sedeč pričakovali meketajoče svatovsko oglašanje kozic Gallinago gallinago, na selitvi sicer zelo pogostega pobrežnika, ki pa ga za to območje še ne moremo uvrstiti med verjetne gnezdilce. Na vprašanje, kaj pomeni nočno spreletavanje in oglašanje kvakača Nyctycorax nyctycorax nad reko Nanoščico v začetku junija 1989, še nimamo odgovora. Lokalni ribiči poročajo o najdbi gnezd nekih čapelj. Obilno zaraščeni, v spodnjem delu skoraj neprehodni bregovi reke, nam bodo v prihodnje postregli še s kako zanimivostjo. Tu gnezdi 2 do 5 parov vodomcev Alcedo athis, 2 do 5 parov malih martincev Actithis hypoleucos in 10 do 20 parov sivih pastiric Motacilla cinerea. Naravovarstveno zelo pomembna so obsežna trstišča v srednjem toku Nanoščice in še posebno ob potoku Korentan.

Tu bomo našli 5 do 10 pojočih rakarjev Acrocephalus arundinaceus, 10 do 20 srpičnih trstnic Acrocephalus scirpaceus, trstne cvrčalce Luscinia luscinioides (2-5 parov), medtem ko se močvirske trstnice Acrocephalus palustris (20-30 parov) in bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus (5-10 parov) raje drže zaraščenih jarkov z obilnim šašjem, bičevjem in visokimi steblikami. Trstišča in močvirja ob Nanoščici nudijo primerna bivališča tudi mokožem Rallus aquaticus (5-10 parov) in zelenonogim tukalicam (5-10 parov). Med možne gnezdilke štejemo tudi malega ponirka Tachybaptus ruficollis in regljo Anas querquedula. Druge pričakovane gnezdilke, kot so čapljica Ixobrychus minutus, grahasta Porzana porzana in mala tukalica P. parva, moramo še potrditi. Možna so tudi presenečenja! Vse kaj drugega bi človek pričakoval kot to, da si bo na dimniku na vetrovnem Razdrtem gnezdo spletel par belih štorkelj Ciconia ciconia. V avgustu 2000 sta štorklji speljali dva od treh izvaljenih mladičev.

Izjemen pomen ima porečje Nanoščice za ptice na jesenski in pomladanski selitvi. Postojnska vrata s prehodom med visokokraškimi planotami in Vipavsko dolino ter Krasom predstavljajo najnižji koridor med Srednjo Evropo in Apeninskim polotokom. Spremljanja selitve ptic v trstišču Korentana v letu 1999 in 2000 so pokazala, da se tega selitvenega koridorja poslužujejo stotine rakarjev, močvirskih, srpičnih in bičjih trstnic, kobiličarji, številne penice, listnice in druge ptice pevke. Po travnikih in pašnikih so prav tako izjemno številčne jate selečih se cip, pastiric, drozgov, ščinkavcev in strnadov. V obsežnih trstiščih prenočujejo več stoglave jate kmečkih lastovk, ki se dnevno pomikajo proti jugu, nadomeščajo pa jih nove in nove jate. Enkratno doživetje je opazovati in poslušati tisočglavo jato škorcev, ki se iz širše okolice zvečer tu zbere in v varnem zavetju gostega trstišča prenočuje.

 

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.