Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Porečje Nanoščice   Geografski opis

 

Geografski opis

 

Porečje Nanoščice sodi v spodnji del Pivške kotline, v tako imenovano Spodnjo Pivko ali Postojnsko kotlino. Nekateri avtorji štejejo Spodnjo Pivko (pod Prestrankom) za kraško polje, večina pa se jih strinja, da je to kotlina flišnega sveta sredi krasa.

 

 

Reka Nanoščica je dobila ime po markantnem narivu gore Nanos zahodno od Postojne, izpod katerega v več povirjih izvira. Najpomembnejši izvir je Globoščak, z leve strani pa se v Nanoščico stekajo še potoki Žabovec, Podnanoščica (Šmihelski potok) in številni manjši potoki iz Zagonskih brd ter z desne potok Mrzlek pod Hraščami. Z južnega obrobja območja, na stiku z Orehovškim krasom dobi Nanoščica močan pritok Korentan (na nekaterih zemljevidih Karantan), kjer je tudi zajetje za postojnski vodovod. V območje sodi tudi Črni potok, ki pri vasi Veliki Otok ponikne v jamo Lekinko. Tako vodno okrepljena reka Nanoščica se pred Postojno zlije z reko Pivko, ki je na stiku z apnencem Postojnske gmajne v preteklosti izdolbla znamenito Postojnsko jamo. Reka Pivka se v podzemlju postojnsko-planinskega jamskega sistema združi z reko Rak in privre na dan kot reka Unica na Planinskem polju. Porečji reke Nanoščice in Pivke sta torej del funkcionalnega sistema kraške reke Ljubljanice in sodita v Črnomorsko povodje. Potok Lokva, ki ponikne v Predjami, Belska voda ter Šmihelske ponikve nasprotno odtekajo v porečje Vipave in sodijo v Jadransko povodje. Ti vodotoki niso vključeni v projektno območje. Raztekanje voda v dve povodji je ena bistvenih posebnosti Pivške kotline.

Dno porečja Nanoščice je v celoti zgrajeno iz flišnih kamnin, laporjev, peščenjakov in konglomeratov, odloženih v eocenu. Flišne kamnine so vododržne, zato se je tu razvil relief z oblimi griči in vmesnimi ploskimi dolinami. Doline so ozke po nekaj sto metrov, v spodnjem toku Nanoščice pri Malem Otoku pa se dolinsko dno razširi na 1200 metrov. Dna dolin prekrivajo rečni nanosi, predvsem pesek in ilovica ter v manjši meri tudi prod. Griči in vzpetine so le po nekaj 10 metrov dvignjeni nad dolinskim dnom. Ta »brda« predstavljajo terasne nivoje, ki so jih v preteklosti izrezali površinski tokovi. Flišno površje le pri Razdrtem preko nizkega prevala (595 m) prehaja v flišno Vipavsko dolino, povsod drugod pa območje obdajajo kraške planote; Nanos (1261 m), Hrušica (1019 m), Javorniki (1268 m) in prestranško-slavenski ravnik.

 

 

Skladno s kamninsko zgradbo sta v dolini Pivke in Nanoščice tudi dva tipa podzemeljske vode; talna in kraška voda. Na aluvialnih ravnicah ob Nanoščici najdemo podtalnico tik pod površjem, zato so tu razvita obsežna močvirja. Kraški izviri na obrobju kotline pa ob obilnem deževju izdatno zalivajo območje ter tako prispevajo k rednim poplavam, kar je sicer značilnost celotne Pivške kotline.

Celotno kotlino zaznamuje prehodna lega med celinsko Slovenijo in Jadranskim primorjem.
Glede na padavinski režim sodi območje v področje z modificiranim režimom, ki ima največ padavin jeseni, najmanj pa pozimi. Čeprav leži Nanoščica v neposrednem zaledju Tržaškega in Reškega zaliva, v tej pokrajini ni čutiti neposrednih sredozemskih vplivov. V Postojni je povprečna julijska temperatura 18.3°C, januarska pa -2°C. Zaradi prehodnosti in zato vetrovnosti v zimski polovici leta tu veje močna burja in je v kotlini porečja Nanoščice relativno malo megle.

Padavine so obilne vse leto, vendar največ padavin pade v hladni polovici leta, približno 1600 mm letno.

Visoka talna voda, značilna za dna dolin porečja Nanoščice, je vzrok, da so naselja Hruševje, Šmihel, Landol, Hrenovice, Goriče, Studenec, Hrašče, Zagon in Mali Otok postavljena na višjem gričevnatem svetu, zato se jih projektno območje, kjer prevladuje močvirni svet, večinoma izogne.

 

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.