Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Porečje Nanoščice   Druga fauna in flora

 

Druga fauna in flora

 

V duplini stare vrbe ob Nanoščici je bilo najdeno leglo divje mačke Felis sylvestris. O pojavljanju vidre Lutra lutra nimamo novejših podatkov, jo pa spričo ohranjenih vodotokov pričakujemo. Opazovani so bili tudi že rjavi medved Ursus arctos in volk Canis lupus, kar ne preseneča, saj je območje naravni prehod med Snežniško in Trnovsko planoto. Med plazilci so pogoste belouške Natrix natrix, redkejši pa navadni gož Elaphe longissima in črnica Coluber viridiflavus carbonarius.

 

 

Tu najdemo večino dvoživk, značilnih za to regijo. Zelene rege Hyla arborea so zelo pogoste. Ribji živelj porečja je bogat. Pomembnejše avtohtone vrste rib so potočna postrv Salmo trutta m. fario, ščuka Esox lucius, mrena Barbus barbus, linj Tinca tinca, pisanec Phoxinus phoxinus, klen Leuciscus cephalus, kot dediščina stihijskih vlaganj iz preteklosti pa še krap Cyprinus carpio, rdečeperka Scardinius erythrophthalmus, beli amur Ctenopharyngodon idella in druge. V nekaterih potokih so še vedno prisotni raki jelševci Astacus astacus, našli pa bomo tudi velike školjke brezzobke Anodonta anatina. Favna vodnih nevretenčarjev je bogata, a neraziskana. Raziskani so dnevni metulji (POLAK v pripravi). Med tu prisotnimi vrstami velja izpostaviti barjanskega cekinčka Lycaena dispar in eno največjih slovenskih populacij strašničinega modrina Maculinea teleius. Obe vrsti sta na svetovnem rdečem seznamu ogroženih živali uvrščeni med že prizadete vrste. Zelo pogosti so tudi močvirski cekinčki Palaeochrysophanus hippothoe, močvirski pisanček Melitaea diamina in grintavčevi pisančki Eurodryas aurinia, vrste dnevnih metuljev, deležne evropske naravovarstvene pozornosti. Tu najdemo tudi v Sloveniji redko vrsto metulja petelinčka Zerynthia polyxena.

Cvetoči močvirni travniki kažejo veliko sorodnost s travniki poplavnih kraških polj. Pogostnost strašničenega modrina ni naključna zaradi bogate zastopanosti zdravilne strašnice Sanguisorba officinalis, njegove hranilne rastline. Rdečino travnikov dopolnjujejo številni ilirski mečki Gladiolus illyricus, številne kukavičnice, nebesno modrino pa dajejo travnikom polja sibirskih perunik Iris sibirica.


 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.