Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Cerkniško jezero   Ornitološki pomen

 

Ornitološki pomen

 

Na Cerkniškem jezeru je bilo doslej opaženih prek 230 vrst ptic, ornitologi pa vsako leto dodajo nekaj novih, predvsem naključnih gostov. Na jezeru zanesljivo gnezdi 94 vrst ptic.

Cerkniško jezero je za Ljubljanskim barjem v Sloveniji drugo najpomembnejše gnezdišče kosca Crex crex. O velikosti populacije imamo relativno zanesljive podatke, saj Notranjska sekcija DOPPS vsako leto organizira nočno štetje v začetku junija (Crex night), v okviru katerega je pregledano celotno jezero. Število pojočih samcev se giblje med 60 in 100. Za koščevo gnezditev so pomembni predvsem vlažni in mezofilni travniki vzhodnega in južnega obrobja jezera, ki se zaradi vlage kosijo pozno. Razširjenost kosca na jezeru je iz leta v leto približno enaka, razen če so gnezdišča močno poplavljena.

Kot gnezdišče vodnih in močvirnih ptic pa ima Cerkniško jezero tudi velik nacionalni pomen. Tukaj je edino gnezdišče rjavovratega ponirka Podiceps grisegena in rdečenogega martinca Tringa totanus v Sloveniji. Leta 1990 je prišlo do nepričakovanega odkritja gnezditve rjavovratega ponirka. Od odkritja dalje gnezditev bolj ali manj redno spremljamo, pri čemer smo prišli do ugotovitve, da vsako leto na območju Levišč gnezdi 3-5 parov. Presenetljivo je dejstvo, da prav nihče od relativno številnih ornitologov, ki so na jezeru opazovali, te gnezditve ni odkril že prej. Poleg rjavovratega ponirka gnezdita na jezeru še čopasti Podiceps cristatus (približno 10 parov) in mali ponirek Tachybaptus ruficollis (10-30 parov), črnovrati ponirek Podiceps nigricollis pa je bil opazovan v svatovskem perju v gnezditvenem obdobju, vendar njegova gnezditev še ni potrjena. Rdečenogi martinec običajno gnezdi na Osredku, vendar gnezditev ni lokalna, pogoj je le zadosti veliko območje, poraslo z močvirnimi travniki in nizkim šašjem. Velikost populacije ocenjujemo na 4-8 parov.

Jezero je tudi eno od dveh gnezdišč velikega škurha Numenius arquata v Sloveniji. V začetku devetdesetih let škurh tukaj ni gnezdil, po odkritju gnezda leta 1996 pa ga lahko štejemo za rednega gnezdilca. Na jezeru gnezdita eden do dva para, običajno na travnikih med Martinjščico in Lipsenjščico.

 


Kosec (Crex crex)



Za celo vrsto vodnih in močvirskih ptic je jezero najpomembnejše ali pa eno od najpomembnejših gnezdišč v Sloveniji. Na barjanskih predelih Dujic, Osredka in Jamskega zaliva gnezdi 15 parov kozic Gallinago gallinago. Vlažni travniki ustrezajo tudi pribi Vanellus vanellus (15-30 parov), vendar pa je njihovo število v zadnjih letih drastično upadlo. Redna gnezdilka jezera je tudi liska Fulica atra, vendar njeno število zaradi vezanosti na vodne habitate zelo niha. Ob ugodnih letih lahko na jezeru gnezdi več kot 30 parov, predvsem v Leviščih in Zadnjem kraju. V osrednjem delu jezera najdemo tudi nekaj parov grahaste Porzana porzana in male tukalice Porzana parva. Gnezdilka vlažnih travnikov po celem jezeru je rumena pastirica Motacilla flava (150-200 parov). Na jezeru gnezdi pretežno podvrsta M. f. cinereocapilla in redko podvrsta M. f. feldegg. Trstni strnad Emberiza schoeniclus je gnezdilec gostejših sestojev trstja, na jezeru pa gnezdi približno 40 parov. Tu gnezdi tudi trstni cvrčalec Locustella luscinioides, predvsem ob Žerovniščnici in Strženu. Na jezeru gnezdi 7-10 parov. V večjem številu najdemo tudi repaljščico Saxicola rubetra (530-880 parov) in bičjo trstnico Acrocephalus schoenobaenus (150 parov). Močvirska trstnica Acrocephalus palustris, srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus ter rakar Acrocephalus arundinaceus (20-25 parov) so redkejši gnezdilci. Na Cerkniškem jezeru lahko opazujemo tudi številne rjave penice Sylvia communis, vrtne penice Sylvia borin, nekaj pisanih penic Sylvia nissoria, rumene strnade Emberiza citrinella ter velike strnade Miliaria calandra. Prav tako je jezero danes edino znano redno zasedeno gnezdišče škrlatca Carpodacus erythrinus v Sloveniji.

 


Rjavovrati ponirek (Podiceps griseigena)

 

Ni popolnoma jasen gnezditveni status večine vrst rac na jezeru, ki se na njem zadržujejo v gnezditvenem obdobju. Relativno dobre podatke imamo le za raco mlakarico Anas platyrhynchos (100 parov). Domnevamo, da na jezeru gnezdi še kakih 10-20 parov regelj Anas querquedula ter nekaj parov kostanjevk Aythya nyroca (1-5 parov) in rac žličaric Anas clypeata (5-10 parov). V manjšem številu tu gnezdi še čopasta črnica Aythia fuligula. Za netočne podatke o gnezdenju rac je kriva sporadičnost gnezdenja zaradi nihanja vode in obsežna, težko pregledna trstišča.

Na jezeru se bolj ali manj redno pojavljajo prav vse čaplje slovenske ornitofavne. Med verjetne gnezdilke Cerkniškega jezera štejemo sivo čapljo Ardea cinerea, čapljico Ixobrychus minutus in veliko bobnarico Botaurus stellaris. Redno se na spomladanskem preletu ustavlja tudi plevica Plegadis falcinellus. Črna štorklja Ciconia nigra je reden obiskovalec jezera, medtem ko je bela štorklja Ciconia ciconia po okoliških vaseh gnezdila še pred desetletji.

Od ujed se na jezeru prehranjujejo belorepec Haliaetus albicilla, sokol selec Falco peregrinus, kačar Circaetus gallicus, sršenar Pernis apivorus, kanja Buteo buteo, kragulj Accipiter gentilis, skobec Accipiter nisus ter navadna postovka Falco tinnunculus, ki gnezdijo v bližnji in daljni okolici.

Pomembnejši prezimovalci Cerkniškega jezera so liska, žvižgavka Anas penelope, dolgorepa raca Anas acuta, raca žličarica, črnovrati ponirek in polarni slapnik Gavia arctica. Če je nivo vode dovolj visok, je jezero tudi v slovenskem merilu pomembno prezimovališče liske (300-500 os.) in žvižgavke (100-120 os.). Razmeroma veliko in stalno je tudi število zvoncev Bucephala clangula (60-120 os.) in malih žagarjev Mergus albellus (10-30 os.), med ujedami pa pepelastih lunjev Circus cyaneus.

Spomladi je najštevičnejši prelet močvirskega martinca Tringa glareola (350-500 os.), togotnika Philomachus pugnax (250-1100 os.), pribe (300-500 os.), črne Chlidonias niger (400-1200 os.) in beloperute čigre Chlidonias leucopterus (30-60 os.). Zgodaj spomladi se tu ustavi tudi jata sivih gosi Anser anser (50-100 os.). Redko se na selitvi ob jezeru ustavlja južna postovka Falco naumanni, številne pa so nekatere druge ujede, med njimi škrjančar Falco subbuteo, rdečenoga postovka Falco vespertinus in lunji Circus sp. Med selečimi pticami pevkami je med obiljem vrst zlasti številčna rumena pastirica. Poleti se tukaj ustavljajo tudi mladostni osebki ponirkov, rac, galebov, čiger in drugih pobrežnikov. Brez pretiravanja je Cerkniško jezero raj tudi za opazovanje redkih in zanimivih vrst ptic, ki se tu ustavijo ponavadi le na kratkem postanku.

 

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.