Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Cerkniško jezero   Ogroženost

 

Ogroženost

 

Cerkniško jezero je relativno dobro ohranjeno, čeprav se je od začetka sedemdesetih do začetka devetdesetih let 20. stoletja jezero počasi izsuševalo. V gnezditveno najbolj kritičnih mesecih maju, juniju in juliju se je zmanjšalo število sklenjenih ojezeritev z 9 v obdobju 1971-1975 na le 2 v obdobju 1986-1990. Neposredno pred tem obdobjem (1971-1990) in med njim je jezero doživelo nekatere kritične regulacijske posege. V okviru megalomanskega načrta stalne ojezeritve sta bila v letih 1968 in 1969 zabetonirana vhoda v ponora Malo in Veliko Karlovico ter izvrtan dodatni umetni rov, v letu 1971 pa je bil zazidan še požiralnik v Nartih. Posledično se je jezero pri višjih vodostajih praznilo počasneje, pri nižjih pa hitreje. Kasneje so prebivalci prepreke delno porušili. Pomanjkanje, še posebej pa naglo upadanje vode v času gnezditve, ima katastrofalne posledice. Gnezda propadajo, mladiči rac in ponirkov, ki še ne morejo leteti, pa so lahek plen lisic in drugih kopenskih plenilcev. Propad gnezd in zaroda je bil v devetdesetih letih prejšnjega stoletja reden pojav. Možno je, da so historične gnezditvene populacije vodnih ptic na kritični točki in tako lahko opazujemo le zadnje borne ostanke. Ni jasno, ali se jezero izsušuje zaradi periodičnih naravnih (npr. klimatskih) sprememb ali zaradi človekovih posegov, odgovor na to vprašanje pa je pomemben za nadaljnje upravljanje zaščitenega območja. Hipotetično so lahko na hitrejše odtekanje vode vplivale obsežne regulacije, ki na jezeru potekajo že celo stoletje. V ravne kanale so tako spremenjeni Žerovniščnica, Martinjščica, Lipsenjščica, Strženovi meandri, v letu 1988 pa tudi Cerkniščica v Jamskem zalivu.

 

 

Na jezeru je človek intenzivno lovil stoletja dolgo. V novejšem času smo opazili predvsem jeseni in pozimi močno lovsko aktivnost, kar se kaže tudi v veliki ubežni razdalji ptic. Večkrat so na jezeru tudi tuji lovci. Zaradi vznemirjenja na jezeru počiva pogosto dosti manj ptic, kot bi jih sicer lahko.

Trenutno je večji problem od lova športni ribolov na celotni jezerski površini zaradi vznemirjanja gnezdečih in počivajočih ptic in propadanja obrežne vegetacije. Enako velja za čolnarjenje in podobne vodne aktivnosti. Na robu jezera je tudi manjše vzletišče za motorne zmaje, ki pogosto preletavajo jezero, kar za ptice pomeni veliko vznemirjenje.

Obrežni turizem je slabo urejen, nepoučeni turisti pa lahko zaidejo na gnezditveno kritična območja (npr. Levišča) ob nepravem (gnezditvenem) času.

Precejšnjo grožnjo predstavljajo nekateri ukrepi, ki so s stališča lastnika zemlje videti ekonomični. Sem spada predvsem požiganje, ki lahko povsem uniči obsežne predele trstja. V zadnjih letih je bilo kar nekaj takšnih primerov, najbolje je dokumentiran požig Trščenk v letu 1992. Morebitno intenziviranje košnje ali širjenje kmetijskih površin ni bilo opaženo, nasprotno pa opuščanje ekstenzivne košnje slabo donosnih mokrotnih travišč, pomembnih gnezdišč ogroženih vrst ptic, vodi v zaraščanje z grmovjem.

Delno lahko habitate prizadene nespretno izvedena gradnja infrastrukture. Pri širitvi ceste Dolenje jezero – Otok je bil tako uničen širok pas grmovja na zunanjem robu ceste.

 

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.