Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Cerkniško jezero   Habitati

 

Habitati

 

Osrednji del jezera prekriva veliko trstišče, na katerem rasteta združbi navadnega trstja Phragmitetum communis in jezerskega bička Scirpetum lacustris. Trstišče sicer obsega poleti najdlje zajezerene dele jezera, vendar je na svojem zunanjem robu omejeno predvsem z obsegom košnje in je lahko tudi povsem izsušeno. Obsega področji s krajevnima imenoma Trščenke in Levišča, območja ob Strženu in Zadnji kraj.

 

 

Kjer so tla trajno poplavljena ali pa je nivo podtalnice zelo visok, je prisotna združba togega šašja Caricetum elatae, na predelih, ki jih poplavijo le višje vode, pa so obsežni sestoji ostrega šašja Caricetum gracilis, ki ga kmetje običajno kosijo za steljo. Na jugovzhodnem delu jezera pa so Dujice, manjše prehodno barje, ki ni nikoli poplavljeno. Tu je razvita združba bele kljunke Rhynchosporetum albae, na močvirnih tleh, bogatih s karbonati, pa uspeva združba Primulo-Schoenetum ferruginei. Tu je nivo talne vode visok prek celega leta in združba ekološko predstavlja pravo nizko barje.

Severno, vzhodno in južno obrobje trstišča obsegajo vegetacijsko heterogeni vlažni in mezofilni travniki. Na severnem in vzhodnem obrobju jezera je na periodično poplavljenih predelih razvita travniška združba rušnate mastnice in velikega trpotca Deschampsio-Plantaginetum altissimae z bogatim florističnim sestavom. Velike površine prekriva tudi združba črnikastega sitovca in modre stožke Schoeno nigricantis–Molinietum, ki je pogojena s stalno košnjo. Košnja močvirnih travnikov je ekstenzivna in relativno pozna, kar je pogojeno z umikom spomladanskih poplav. Na plitvih, relativno suhih karbonatnih tleh na obrobju jezera ter na Otoku pa uspeva združba Bromo-Brachyopodium pinnati, medtem ko so na globokih in zmerno vlažnih tleh obrobja travniki z dognojevanjem spremenjeni v antropogena travišča z visoko pahovko Pastinaco-Arrhenateretum.

 

 

Potencialna vegetacija jezera je verjetno nižinski poplavni gozd, vendar pa so v osrednjem delu jezera ohranjena le grmišča ob robovih Stržena in njegovih pritokov, ki delno pripadajo združbi Pruno-Ligustretum. Ob celotnem jezerskem robu se nahajajo grmišča, ki jih lahko obravnavamo kot poseben habitat. Ponekod na višje ležečih predelih pa so obsežnejši predeli strnjenih grmišč (Jezerska gmajna, Martinjak).

Na zahodnem robu jezera je značilen oster prehod iz kraškega polja v tipični dinarski jelovo-bukov gozd Omphalodo-Fagetum (Abieti-Fagetum dinaricum) Javornikov, ki sam po sebi predstavlja krajinsko posebnost. Ta tip gozda se najbolj približa jezeru na njegovih otokih in polotokih: Gorici, Klenem vrhu, Drvošcu in Otoku.

Predvsem na severnem in vzhodnem koncu jezera, ki sta najbolj obdelana in urbanizirana, najdemo še nekaj drevoredov, ki so značilni predvsem za Martinjak, ter posameznih nasadov iglavcev. Večji sestoji dreves uspevajo še ob pritokih v jezero, vendar ni jasno, v kolikšni meri gre za ostanke prvotne vegetacije. V okolici naselij, predvsem na pobočjih z južno ekspozicijo, najdemo predvsem na vzhodnem in južnem robu jezera večje sadovnjake. Na zahodnem robu jezera, predvsem v Jamskem zalivu in Zadnjem kraju, je prehod na kraško polje velikokrat zaključen s strmimi skalnimi stenami. Kot posebna habitata lahko štejemo še brežine jezerskih tokov in dele kmečko-mestnih naselij, ki jih območje obsega. Na severnem in vzhodnem delu jezera, izven poplavnega območja, so obsežne površine intenzivno obdelovanih njiv, travnikov in vrtov.

Značilno za Cerkniško jezero je, da pravzaprav tipično jezerskih habitatov na njem ne najdemo oziroma le ob periodičnih poplavah. Od višine poplavne vode je kritično odvisna kvaliteta habitatov za gnezditev ptic. Tako lahko iz leta v leto opazujemo propadanje zaroda ponirkov in črnih lisk ob prenizki vodi. Stalna ojezeritev se obdrži le pri požiralnikih v severnem delu jezera, ki so na obrobju zajezeni: Rešetu, Vodonosu in Retju, dolgo časa pa tudi v estavelah Zadnjega kraja in Levišč. Posebej slednja je ključna za ohranitev letenja nesposobnih mladičev vodnih vrst ptic. V južnem in vzhodnem delu jezera se obdrži voda dolgo časa tudi v tokovih Obrha, Lipsenjščice in Žerovniščnice.


 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.