Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Cerkniško jezero   Druga fauna in flora

 

Druga fauna in flora

 

Čeprav relativno majhno po obsegu nudi Cerkniško polje življenjski prostor izjemno pestremu živalstvu in rastlinstvu.

Na jezeru se redno zadržuje številna srnjad Capreolus capreolus, občasno, še posebno pa v ruku, lahko na jezeru srečamo navadnega jelena Cervus elaphus. Prav nobena posebnost ni ob robu jezera srečati rjavega medveda Ursus arctos, ki kaj rad pobira mrtve ribe ob presušitvi jezera. V blatu o tem pričajo odtisi medvedjih šap. Na osnovi sledi v blatnih jamah, polnih poginulih rib, lahko sklepamo, da se z ribami prehranjujejo tudi številne lisice Vulpes vulpes, jazbeci Meles meles (na samem robu je znanih kar nekaj jazbin) in celo ris Lynx lynx ter divja mačka Felis sylvestris. Med kunami je zelo pogosta kuna belica Martes foina, medtem ko je dihur Mustela putorius postal redek. Tu lahko srečamo še hermelina Mustela erminea in malo podlasico Mustela nivalis. Med sesalci so na samo jezero najbolj vezani vidra Lutra lutra, nekoč pogosta, danes pa komaj še prisotna vrsta zveri, in pa povodna rovka Neomys anomalus, živeča ob bregovih jezerskih pritokov. Cerkniško polje in tudi jezero ob presušitvi je dom številnih travniških voluharic Microtus agrestis, s katerimi se hranijo številne ujede in drugi plenilci, o čemer pričajo kupi izbljuvkov ob koleh, s katerimi so ograjeni pašniki. Nekoč pogostega poljskega zajca Lepus europaeus bomo danes komaj še srečali. Prav pogosto pa ponoči naletimo na beloprsega ježa Erinaceus concolor. Favna netopirjev je bržkone bogata, vendar imamo zanesljive podatke le o nekaj vrstah.

 

 

Med plazilci na jezeru prevladuje belouška Natrix natrix, ob robu jezera in na bolj suhih predelih pa zelenec Lacerta viridis. V Javorniških gozdovih, prav do roba jezera lahko srečamo navadnega gada Vipera berus ter živorodno kuščarico Lacerta vivipara, medtem ko se modras Vipera ammodytes ter navadni gož Elaphe longissima držita bolj suhih, kraških predelov na Slivnici in Menišiji.

Cerkniško jezero je znano po močnih populacijah žab. Zgodaj spomladi, v marcu in aprilu, prevladujejo navadne krastače Bufo bufo, ki se iz okoliških gozdov trumoma selijo v jezerske vode na mrestenje. Kmalu se jim pridružijo še sekulje Rana temporaria. V Vranji jami v Zadnjem kraju prezimuje prek 20.000 primerkov sekulj. Poleti noči ob jezeru poživljajo koncerti zelenih žab Rana esculenta (complex) ter številnih zelenih reg Hyla arborea. Tu bomo srečali še gorske urhe Bombina variegata, rosnice Rana dalmatina, velikega pupka Triturus carnifex in navadnega pupka Triturus vulgaris.

Ihtiofavno Cerkniškega jezera sestavljajo naslednje avtohtone vrste: klen Leuciscus cephalus, linj Tinca tinca, pisanec Phoxinus phoxinus, ščuka Esox lucius, kapelj Cottus gobio in menek Lota lota. Ribiči so v jezero naselili še krapa Cyprinus carpio, rdečeperko Scardinius erythrophthalmus ter bržkone nehote v zadnjih letih ostriža Perca fluviatilis.

Jezero odlikuje tudi bogata malakofavna. Doslej je bilo na območju najdenih 136 vrst polžev in 6 vrst školjk. Še posebno so zanimive izvirske in podzemeljske vrste polžev, med katerimi je kar 10 vrst endemičnih za porečje Ljubljanice.

Za Cerkniško polje s širšo okolico je znanih 428 vrst hroščev, 18 vrst kačjih pastirjev in 123 vrst dnevnih metuljev. Tu najdemo ogroženi vrsti sviščevega modrina Maculinea alcon, strašničinega modrina Maculinea teleius, medtem ko je barjanski cekinček Lycaena dispar verjetno že izumrl. Kot posebnost med pajki izstopa najdba vodnega pajka Argyroneta aquatica.

Floristična podoba Cerkniškega jezera je izjemno pisana. Iz tega območja je do sedaj znanih okrog 170 različnih vrst rastlin. Od teh je ena uvrščena v skupino prizadetih vrst, 9 v skupino ranljivih in 4 v skupino nezadostno poznanih vrst. Med redke vrste lahko štejemo bleščeči mleček Euphorbia lucida in navadni sovec Oenanthe fistulosa. Med vodnimi rastlinami velja omeniti vpadljive cvetove rumenega blatnika Nuphar luteum, navadno strelušo Sagittaria sagittifolia in navadno mešinko Utricularia vulgaris. Med značilnicami močvirnih travnikov so tu dobro zastopane močvirski svišč Gentiana pneumonanthe, močvirski ušivec Pedicularis palustris, zdravilna strašnica Sanguisorba officinalis, ilirski meček Gladiolus illyricus, vodna meta Mentha aquatica in močvirski grint Senecio paludosus. Na prehodnem barju v Dujicah bomo poleg šotnih mahov Sphagnum sp. našli še belo kljunko Rhynchospora alba in alpski mavček Trichosporum alpinum ter očem prikrito srednjo rosiko Drosera intermedia.

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.