Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Ljubljansko Barje   Ogroženost

 

Ogroženost

 

Južna postovka ni edina vrsta, ki je v tem desetletju izgubila na Barju svoj gnezditveni okoliš. Že nekaj let na nebu zaman oprezamo za svatovskim letom kozice, kar bi bilo dokaj zanesljivo znamenje, da vrsta tu še gnezdi. Podobno neuspešna so tudi iskanja črnočelega srakoperja in smrdokavre. Izumrlim gnezdilcem pa že sledijo nove vrste. Usoda bičje trstnice in trstnega strnada, dveh redkih vrst v slovenskem merilu, je zelo negotova. Nekaj deset parov je ob vsakoletnem zmanjševanju močvirnih površin obsojeno na izginotje. Število gnezdečih prib se je od začetka raziskav za ornitološki atlas v začetku devetdesetih do danes zmanjšalo za tri četrtine. Kaj se dogaja s populacijami ostalih vrst, večinoma sploh ne vemo.

Iz zgodovinskih zapiskov lahko razberemo, da je bilo Ljubljansko barje pred leti pravi raj za močvirne ptice. Z izsuševanjem tal so se razmere spremenile, tako da je do danes ostalo le še malo močvirnih vrst. Barje je kljub temu ohranilo velik pomen, saj so ga naselile vrste značilne za kulturno krajino – to je skupina rastlin in živali, ki živijo v tesnem sožitju s človekom. Med njimi je veliko evropsko ogroženih vrst. Intenziviranje kmetijske proizvodnje danes izpodriva tudi te vrste in grozi, da bo barjanska narava ostala le še v spominu starih naravoslovcev in zanesenjakov. Čeprav je dolgo veljalo spreminjanje travnikov v njive za največjo grožnjo barjanskim travnikom, pa danes to ne drži več. Danes povzročajo največjo škodo naravi intenzivni posegi na samih travnikih, v prvi vrsti že omenjena dognojevanje in zgodnja, večkrat letna košnja. Prav neverjetno je, kako tak, na prvi pogled nedolžen poseg (pred posegom imamo travnik in po posegu prav tako), vpliva na vrstno sestavo in številčnost osebkov. Prva se zmanjša za polovico, druga pa tudi do desetkrat. Dva tisoč gnezdečih parov repaljščice, ki jih imamo na Barju, je zavidljivo velika številka tudi v evropskem merilu, medtem ko bi bila vrednost dvesto parov iste vrste na isti površini povsem zanemarljivega pomena.

Druga velika grožnja Ljubljanskemu barju prihaja iz mest in se kaže v številnih oblikah. Širjenje centralnega ljubljanskega smetišča proti Barju lahko v enem letu zbriše sloko iz seznama gnezdilcev, populaciji kobiličarja in cvrčalca pa zmanjša do komaj zaznavnih številk. Območje pred Dolgim mostom, kjer je danes verjetno še edini primeren poplavni barjanski gozd za gnezdenje črne štorklje, je tik pred pozidavo. Po naših ocenah pritiski različnih turistično-rekreativnih dejavnosti, ki večinoma prihajajo iz urbanih središč, naraščajo. Trenutno so še zmerni, kar na Barju zagotavlja neko obliko ravnotežja med človekovimi dejavnostmi in naravo, a kako dolgo še? Vzletišče ali pristajališče za balone, teniško igrišče ali morda novo športno letališče ali celo pristanišče za plovila na napačnem mestu lahko v trenutku to krhko ravnotežje podrejo, kakor ga je podrlo širjenje urbanizacije ob Ižanski cesti, ki se je stegnilo že vse do odcepa za Mateno in z območja pregnalo nekaj barjanskih prebivalcev. Barje je izjemen ekosistem v svojem prostoru in kot tak na človekove posege zelo občutljiv.

Trenutno še najvarnejši pred izgubo ali degradacijo so gozdovi na barjanskih osamelcih. Kakor nam je znano, tudi v najbolj skrivnih občinskih predalih ni načrtov, ki bi jih kakorkoli ogrožali. Saj ne, da se tega ne bi veselili. A priznati si moramo, da je narava z osamelci pogosta tudi v gozdovih v okolici Barja in drugod po Sloveniji. Ta podatek verjetno doda nekaj grenkega priokusa vzpodbudnemu začetku odstavka.

Na Ljubljanskem barju moramo v prvi vrsti zagotoviti prihodnost ekstenzivnih travnikov. Zaradi velikega pomena, ki ga imajo, je to gotovo naša nacionalna in tudi globalno evropska dolžnost. Iz ekološko-naravovarstvenih in povsem zgodovinsko-kulturnih razlogov bi delu površin z renaturacijo morali vrniti tudi močvirni značaj. Ravnica med Ljubljano in Krimom ter Vrhniko in Pijavo Gorico ima dovolj veliko površino, da sta oba cilja dosegljiva. Celo več. Menimo, da je na tem prostoru možno tudi sožitje med naravo in ljudmi, ki tu živijo.

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.