Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Ljubljansko Barje   Geografski opis

 

Geografski opis

 

Južni del Ljubljanske kotline imenujemo Ljubljansko barje. Leži na tektonsko zelo aktivnem območju, ki ga prepredajo številni prelomi. Meri 180 km2 in leži na nadmorski višini okoli 300 m. Nastalo je s pogrezanjem matične kamenine, ki se je začelo pred nekako dvema milijonoma let.


Udornino so reke sproti zasipavale, tako da je Barje danes velika, ravna ploskev, z do 200 m debelim nanosom naplavin. Pogrezanje pa se še vedno nadaljuje s hitrostjo do 2 cm na leto. Monotonost ravnine razbijajo redki dolomitni osamelci (npr. Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Kostanjevica, Plešivici,…), ki so manj ugreznjeni deli dna kotline in se dvigajo do 50 m iznad barjanske ravnine.

Ljubljansko barje ima celinsko podnebje, čemur pripomore tudi nadpovprečno število meglenih dni. Prek leta pade okoli 1400 mm padavin, večina v času jesenskega in pozno pomladnega maksimuma. Najtoplejši mesec je julij, najhladnejši pa januar.
Ljubljanica je največja barjanska reka, ki ravnico razpolavlja po dolžini, od Vrhnike na Z, kjer v Močilniku slikovito privre izpod apnenčastih skladov, do Ljubljane na SV delu, teče pa še naprej. Je kraškega izvora, v svoji vodi pa tovori kopico drobnega materiala, s katerim že tisočletja oblaga barjanska tla, plast za plastjo. Večinoma so to fine, glinaste usedline, ki vodo zadržujejo, zaradi česar ima območje med Krimom in Ljubljano že od nekdaj značaj mokrišča. Največji pretok ima reka aprila, najmanjšega pa avgusta.

Pred 4000 leti, v času mostiščarjev, se je na Barju razprostiralo veliko, plitvo jezero. Rečni nanosi so jezero postopoma zasuli in nastalo je močvirje z značilno obliko visokega - šotnega barja. Še pred dvesto leti je bil velik del barja prekrit s šoto, ki pa so jo prej kot v enem stoletju vso porezali in večino pokurili v pečeh. Poplavne vode so se lotili z izsuševanjem. Mejnika začetka teh del sta leti 1762 in 1780 – prvi izsuševalni kanal, ki ga je dal izkopati Franc Zorn južno od današnje Brezovice in zaključek del pri izgradnji Gruberjevega prekopa v Ljubljani. Danes je večina površine Ljubljanskega barja kulturna krajina, zaradi visokega nivoja talne vode in vsakoletnih poplav pa svojega mokriščnega porekla ne skriva.


Ostale večje reke, ki so prispevale svoje pri zasipavanju udornine, so Iščica, Iška, Borovniščica in Bistra. Vse pridrvijo na Barje na njegovem južnem delu in imajo veliko vodozbirno zaledje. Ob močnejših nalivih in ob topljenju snega v kratkem času prinesejo ogromne količine vode, ki hitro prestopi bregove in se razlije daleč od ozkih rečnih korit. Spomladanske in jesenske poplave, pri katerih je pod vodo lahko tudi do polovice površine Barja, so vsakoleten pojav in zato ena največjih značilnosti tega dela Slovenije.

V preteklosti so se ljudje vodnim ujmam prilagodili tako, da so osnovali svoja bivališča na višinsko izpostavljenih točkah. Iška Loka, Brest, Matena, Tomišelj stojijo na privzdignjenih, prodnatih nanosih reke Iške; Vnanje, Notranje Gorice, Bevke, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, so postavljeni na barjanskih osamelcih; Podpeč, Borovnica in Ig so se umaknile poplavam na barjanski rob. Dandanes pa vse več človekovih prebivališč nastaja tudi v osrčju barja (Črna vas, Lipe, naselje ob Ižanki). Cena za navidezno človeško neuklonljivost pred naravo so pogoste poplave v pritličnih prostorih.

Dolgo so reke veljale za najzanesljivejše transportne poti po Barju. Z izsuševanjem in napredkom v gradbeni tehniki pa so na nekdanje močvirje prodrle tudi druge oblike transportov. Leta 1826 je bila izgrajena Ižanska cesta, leta 1857 železnica med Ljubljano in Borovnico, koncec 20. stoletja pa štiripasovna cesta med Ljubljano in Vrhniko. S povečanjem transportnih možnosti, se je na Barju povečevalo tudi število prebivalcev.

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.