Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






Projektna območja   Ljubljansko Barje   Druga fauna in flora

 

Druga fauna in flora

 

Na širšem območju Ljubljanskega barja živi 45 vrst sesalcev, od najmanjše male rovke Sorex minutus in pritlikave miši Mycromys minutus, ki merita v dolžino okroglih 5 cm, do največje srne Capreolus capreolus. Z občasnimi gosti na barju, kot so jelen Cervus elaphus, divji prašič Sus scrofa, rjavi medved Ursus arctos in še nekaterimi, se število povzpne prek 50. Med najbolj ogrožene sodi vidra Lutra lutra, o kateri objavljenih podatkov praktično ni, redki očividci pa so jih opazili ob obeh največjih rekah, ob Ljubljanici in Iščici. Najpogostejši sesalci so voluharice, ki so zaradi svoje številčnosti zelo pomemben člen barjanskega ekosistema. To so glodalci velikosti miši, ki živijo izključno na travnikih. Pogosti sta predvsem dve vrsti, ki se med seboj bolj ločita po ekoloških kot telesnih značilnostih: poljska Microtus arvalis in travniška voluharica M. agrestis. Prva živi na suhih, druga pa na pogosto poplavljenih travnikih.

Vlažna, hladna barjanska zemlja ni najprimernejše okolje za plazilce, razen seveda za nekaj vrst, ki so prilagojene na lov ali celo življenje v vodi. Predvsem ob rekah sta pogosti belouška Natrix natrix in kobranka Natrix tesselata, zelo redka pa je postala želva močvirska sklednica Emys orbicularis. Tu in tam jo še lahko opazujemo v Dragi pri Igu ali v kakšnem večjem odvodniku s počasi tekočo vodo.

Povsem drugače je z dvoživkami. Nekdanje močvirje jim v skritih predelih še vedno nudi pogoje za razmnoževanje. Zgodaj spomladi so odtočnih kanalih polni velikih Triturus carnifex in navadnih pupkov T. vulgaris, v poletnih nočeh iz odvodnih kanalov prek travnikov še vedno odmeva doneče regljanje zelene rege Hyla arborea. Prek dneva jih iščemo zaman, saj so zaradi živo zelene barve varno skrite med listmi močvirne ali tudi povsem kopenske vegetacije. Vode v kanalih so še vedno prvi dom številnim paglavcem zelenih žab Rana sp. in urhov Bombina variegata, po gozdovih ob robu Barja pa brez težav vidimo več vrst rjavih žab Rana sp..

Nevretenčarjev je na cvetočih barjanskih travnikih v obilju, kar je seveda tudi eden izmed pomembnih pogojev za pestrost in številčnost ptic. Raziskav s tega področja je žal malo, tako da prenekatera skrivnost jutranje barjanske megle še čaka na odstiranje.

Barjanski travniki so pravi kameleoni. Od marca do septembra, iz meseca v mesec spreminjajo barvo. Od temno vijolične barve močvirskih logaric Fritillaria meleagris, prek rožnate barve kukavičje lučce Lychnis flos-cuculi in rumene barve zlatic Ranunculus sp. ter kalužnic Caltha palustris do belih odtenkov munca Eriophorum sp. in travniške penuše Cardamine pratensis. Ko napoči poletje, se zopet prebarvajo z rumenimi cvetovi oslada Filipendula ulmaria in zlate rozge Solidago sp.. Po prvi košnji v maju vsa ta pestrost v trenutku izgine. Ostane zeleno strnišče in razgaljene površine barjanske zemlje - črnice.

Nekaj prav imenitnih in ogroženih rastlin lahko še vedno občudujemo na ostankih visokega barja: šotni mah Sphagnum sp., okroglolista in srednja rosika Drosera rotundifolia in D. intermedia, rožmarinka Andromeda polifolia. Pozno poleti površino preplavijo drobni vijoličasti cvetovi jesenske vrese Calluna vulgaris.

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.