Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Kosec in kmetijstvo  Članki

 

Reformiranje evropske Skupne kmetijske politike

 

Avtor:
Andrej Medved
Naravovarstveni agronom
DOPPS BirdLife Slovenija

 

Od sprejetja evropske uredbe o razvoju podeželja1 leta 1999 v duhu Agende 20002, so se okoljske in naravovarstvene organizacije v evropskem prostoru aktivno zavzemale za nadaljno reformo Skupne kmetijske politike3 (v nadaljevanju Kmetijska politika), ki je bila postavljena z Rimsko pogodbo leta 1957. Njeni poglavitni cilji so bili povečevanje kmetijske pridelave s promocijo tehničnega razvoja, zagotavljanjem ugodnega življenskega standarda lokalnih skupnosti, stabilizacijo trgov ter zagotavljanjem ponudbe hrane po zmernih cenah za potrošnika. Z Agendo 2000 so bili sproženi procesi reformiranja obstoječih uredb v korist trajnostnih oblik kmetijstva in razvoja podeželja. Vpeljan je bil drugi steber Kmetijske politike kot alternativa obstoječim tržnim podporam kmetijskih pridelkov združenih v prvem stebru. V okviru omenjene evropske regulative je naloga posameznih držav članic Evropske Unije, da pripravijo svoje Programe razvoja podeželja in s tem določijo ukrepe, znotraj katerih se razporejajo pridobljena sredstva iz evropskega proračuna. Republika Slovenija je s strani Evropske komisije, po dolgih usklajevanjih, vendarle prejela potrjeno verzijo Programa razvoja podeželja za obdobje 2004-2006, kjer je naše pristojno ministrstvo doberšnji delež vseh sredstev usmerilo v kmetijsko-okoljske ukrepe in območja z omejenimi dejavniki. Posebno pozornost gre nameniti prav kmetijsko okoljskim ukrepom med katerimi so integrirana pridelava, ekološko kmetijstvo, sonaravna reja domačih živali, ohranjanje ekstenzivnega travinja in letos prvič tudi ukrep ohranjanje posebnih traviščnih habitatov, ki smo ga na našem društvu sprejeli z odprtimi rokami. Ni odveč poudariti dejstvo, da se varstvo narave v določeni meri, bolj ali manj uspešno, že financira iz sredstev namenjenih kmetijskemu sektorju..


Usmerjanje razvoja podeželja v prihodnje

Okoljske in naravovarstvene organizacije v evropskem prostoru zahtevajo od pristojnih evropskih institucij nadaljno reformiranje Kmetijske politike. Pri tem naj se poseben poudarek nameni vzpostavitvi še močnejšega in učinkovitejšega drugega stebra, namenjenega financiranju ukrepov razvoja podeželja, ki sedaj obsega le skromnih 10% celotnega proračuna namenjenega Kmetijski politiki4. Zagotovijo naj se zadostna sredstva za izpolnjevanje obvez varovanja biotske raznovrstnosti v Evropski Uniji preko upravljanja posebnih naravovarstvenih območij. Poseben poudarek naj bo na ponovnem načrtovanju bolj specifičnih kmetijsko okoljskih ukrepov, ki morajo izpolniti zastavljene okoljske cilje in vključevati splošne pogoje, ki jih lahko dosežejo vsi kmetovalci. Na drugi strani so potrebni zahtevnejši pogoji za kmetovalce na posebnih naravovarstvenih območjih, kot so npr.območja Natura 2000, kar naj bo pogojeno z realnejšimi kompenzacijskimi plačili. Rezultati ukrepov morajo biti ovrednoteni, saj poraba sredstev sama po sebi ne pomeni dejanskih koristi za okolje in naravo. Priporoča se tudi splošen dvig zahtevnosti načel dobre kmetijske prakse5, ki jih je potrebno že sedaj izvajati na vseh slovenskih kmetijah, pri čemer pa bi se kmetje na območjih s slabšimi pogoji za kmetijstvo znašli v še bolj podrejenem položaju.

Zaradi dobro ohranjene narave se okoljske in naravovarstvene organizacije še posebej zavzemajo za varovanje podeželja, kulturne krajine in biotske raznovrstnosti v novih članicah EU. Na državni ravni se od novih članic EU pričakuje primerne in učinkovite ukrepe za varovanje in ohranjanje območij posebnih naravovarstvenih vrednosti ter spremljajočih tradicionalnih kmetijskih praks. Pri določevanju območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (LFA)6 naj se kot podlaga primarno upoštevajo okoljevarstveni cilji. Z razglasitvijo posebnih varstvenih območij Natura 2000 je potrebno zagotoviti zadostna sredstva za učinkovito upravljanje le-teh v vseh 25-ih članicah EU, kar omogoča 16. člen sedanje regulative o razvoju podeželja (glej opombo št. 1), ki govori o možnosti kompenzacije na osnovi upravljalske pogodbe.


Predlog nove evropske uredbe o razvoju podeželja

V pripravi je nova uredba o razvoju podeželja, ki bo pričela veljati z letom 2007. Ta prinaša novosti, saj sedanji predlog uredbe združuje ukrepe razvoja podeželja v tri glavne osi, med katerimi: izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega in gozdarskega sektorja (1.os), okolje in upravljanje z zemljišči (2.os) ter diverzifikacija podeželskega gospodarstva in kakovost življenja na podeželju (3.os). Znotraj druge osi se nahajajo ukrepi za podporo območjem z omejenimi dejavniki, kmetijsko okoljski ukrepi, predvidena pa so tudi posebna plačila za območja Natura 20007 . Nova uredba predlaga minimalne vrednosti alokacije skupnih sredstev in sicer za drugo os minimalno 25% skupnih sredstev. Naša naloga je, da se s skupnimi močmi zavzamemo za čim večjo alokacijo sredstev znotraj druge osi in s tem zagotovimo podpore kmetom, ki kmetujejo na območjih Natura 2000.

Skupna kmetijska politika je vzpodbujala in še vedno podpira intenzivnejše in specializirane oblike kmetovanja. Poglavitna ukrepa z očitnimi negativnimi vplivi na okolje in naravo sta subvencioniranje količinske pridelave kmetijskih proizvodov in finančne vzpodbude izvozu kmetijskih pridelkov. Pri omenjenih ukrepih so neupravičeno izvzeti in zanemarjeni trajnostni kmetijski sistemi, katerih poglavitna lastnost je že več stoletij trajajoča skrb za okolje in naravo. Kmetijska politika je nepoštena do manjših kmetov, saj večino subvencij, kar 80% celotnega proračuna Kmetijske politike, trenutno prejemajo večja intenzivnejša kmetijska gospodarstva, ki dejansko uničujejo okolje v katerem živimo.


Kmetijstvo za življenje

Mednarodna organizacija BirdLife International je ob izvolitvi nove komisarke za kmetijstvo v Evropski Uniji, ob pomoči svojih BirdLife partnerjev vzdolž Evrope, pripravila enotno kampanijo na ravni posamezne države članice EU. Pristopniki kampanije podpirajo vsebino sporočila novo izvoljeni komisarki, naj se zavzame za naravi prijazno kmetijsko politiko in razvoj podeželja ter naj še posebej podpre kmete na posebnih naravovarstvenih območjih, kot so območja Natura 2000. Zastavljene cilje bo moč uresničiti le s partnerskim odnosom med nevladnimi organizacijami in pristojnimi državnimi institucijami.


Opombe:
RDR – Rural Development Regulative, Council Regulation (EC) No.1257/1999
2 Agenda 2000 – politični sporazum sprejet 26.marca 1999 v Berlinu, ki med drugim
   govori o prenovljenem modelu kmetijstva v Evropi
3 CAP – Common Agriculture Policy
4 Skupna kmetijska politika (CAP) predstavlja skoraj polovico celotnega proračuna EU
5 GFP – Good Farming Practice, Načela dobre kmetijske prakse (DKP)
6 Less Favoured Areas (LFA), Council Regulation (EC) No. 1257/1999, Chapter V, Article
  13-21
7 “Natura 2000 payments”, navedeno v 36.členu predloga nove uredbe o razvoju
  podeželja

 

Naslov članka Avtor
Kmetje - varuhi ogroženih vrst ptic in kulturne krajine Andrej Medved
Ukrepi kmetijsko okoljskih programov - kompenzacija kmetu in način ohranjanja narave Andrej Medved
Reformiranje evropske Skupne kmetijske politike Andrej Medved

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.