Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Kosec in kmetijstvo  Članki

 

Ukrepi kmetijsko okoljskih programov - kompenzacija kmetu in način ohranjanja narave

 

Avtor:
Andrej Medved
Naravovarstveni agronom
DOPPS BirdLife Slovenija

 

Ob sprejetju nove Uredbe o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004-2006 za leto 2004 lahko zapišemo, da je bil z več vidikov narejen korak naprej. Z uvedbo novega ukrepa za ohranjanje posebnih traviščnih habitatov je bila načeta diskusija o pomenu bolj specifičnih ukrepov, ki so v praksi izvedljivi in z aplikacijo okolju prijaznejših kmetijskih tehnik na travnikih in pašnikih prinašajo konkretnejše rezultate.


Omenjeni ukrep »ohranjanje posebnih traviščnih habitatov« v svoji vsebini poskuša omiliti negativne vplive, ki jih ima intenzivnejša pridelava travinja več kosnih travnikov na posebne traviščne habitate in na spremljajočo biotsko raznovrstnost. Tega se loteva na dva načina. Po eni strani, z višjimi finančnimi podporami na površino, poskuša motivirati kmeta k opustitvi intenzivnejših oblik pridelave travinj na posebnih varstvenih območjih, kjer z manjšim vložkom dela lahko dosežemo večplastne pozitivne učinke.


V državah članicah EU je zgodba vendarle malce drugačna. Za lažjo predstavljivost navajam zanimiv primer vzpostavitve in ohranjanja posebnih traviščnih habitatov na Danskem; zgodba, katere prvi del se lahko zelo kmalu odvije tudi v Sloveniji.

Travnike v dolini reke Varde na Danskem, ki so primarno barjansko močvirnatega značaja, so pod vplivi subvencij skupne kmetijske politike v 70.letih spremenili v intenzivna kmetijska zemljišča. Posledica melioracijskih posegov v prostor je bila nestabilnost traviščnega habitata, ki se je kmalu izkazala kot povišana stopnja zaraščanja nekaterih kmetijskih zemljišč in kot izumrtje posameznih vrst živih organizmov. Med drugimi je izumrla tudi danes globalno ogrožena vrsta ptice – kosec (Crex crex), ki jo v Sloveniji še slišimo npr.na Ljubljanskem barju, Cerkniškemu jezeru in porečju Nanoščice. Ko praktično ni bilo več kaj uničiti so pričeli z renaturacijskimi procesi. Območje, ki so ga stoletja pred uničenjem upravljali z uporabo tradicionalnih ekstenzivnih oblik kmetovanja, so hoteli vrniti nazaj v prvotno stanje. Ustanovljena je bila posebna projektna skupina, ki so jo sestavljali lokalni kmetje. Tistim kmetom, ki niso hoteli sodelovati so zemljišča zamenjali za tista izven območja renaturacije. V dolgem procesu vzpostavljanja travniškega habitata so prišli do zaključka, da obtežba z živino ne sme presegati 0,8 GVŽ/ha in da se travnike, brez uporabe umetnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ne sme kositi pred 25.junijem. Prav tako pa so kmetje sami vpeljali prepoved oranja. Gre za specifične ukrepe na določenem območju, ki pa so po celih tridesetih letih in sicer v letu 2001 na območju omogočili ponovno naselitev kosca.


Država seveda pri tem ni ostala gluha in kmetom, iz naslova kmetijsko okoljskih ukrepov, za ohranjanje traviščnega habitata letno nameni za okoli 400 EUR/ha neposrednih plačil. Začetno investicijo renaturacije travniškega habitata v dolini Varde je omogočil LIFE projekt Evropske Unije z 1,7 miljona EUR, dolgoročno podporo kmetom pa še sedaj nudi kmetijsko okoljski program, ki na območje letno prinese več kot 1,0 miljon EUR. Kombinacija naravovarstvenih posegov v začetni fazi in fnančna podpora dolgoročnemu upravljanju iz naslova kmetijsko okoljske politike se je izkazal kot zelo uspešen model.


Zgodba o motiviranju slovenskega kmeta k izvajanju sonaravnih oblik kmetovanja in dolgoročnem varovanju traviščnih habitatov je še dolga. Država v okvirih državne kmetijsko okoljske politike pač ne more ohraniti traviščnih habitatov, če se v naših glavah omenjeno problematiko dojema zgolj s finančnih vidikov kompenzacije izgubljenih ekonomskih učinkov iz kmetijske proizvodnje oziroma pokritja stroškov dodatno vloženega dela. Problem je potrebno zajeti multidisciplinarno in dolžnost pristojnih institucij je kmetu predstaviti pomen ohranjanja narave kot javno funkcijo, ki je v interesu vseh državljanov Slovenije in Evropske Unije.


Kmetijstvo na posebnih varstvenih območjih namreč že dolgo časa nima več zgolj proizvodne funkcije v tehničnem pomenu besede, ampak pomeni veliko več - je javna funkcija, ki kmetijskemu proizvodu dodaja vrednost ohranjanja pokrajine, okolja, narave in biotske raznovrstnosti. S tem pa je kmetu na posebnih zavarovanih območjih, kot je tudi Ljubljansko barje, dejansko ponujena priložnost in odgovornost, da z načrtovanjem premišljenih kmetijskih praks ohrani ali celo prispeva k izboljšanju kvalitete najprej svojega življenja in nato življenja vseh nas.

 

Naslov članka Avtor
Kmetje - varuhi ogroženih vrst ptic in kulturne krajine Andrej Medved
Ukrepi kmetijsko okoljskih programov - kompenzacija kmetu in način ohranjanja narave Andrej Medved
Reformiranje evropske politike razvoja podeželja Andrej Medved

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.