Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Kosec in kmetijstvo  Članki

 

Kmetje - varuhi ogroženih vrst ptic in kulturne krajine

 

Avtor:
Andrej Medved
Naravovarstveni agronom
DOPPS BirdLife Slovenija

 

Glede na napovedi mednarodne organizacije za varstvo ptic BirdLife International se nam obeta dokaj črna prihodnost na področju varstva okolja, narave in biotske raznovrstnosti. Na podlagi izkušenj držav članic Evropske Unije, nas ob vse večjem razmahu »divjega kapitalizma« v Sloveniji, čaka dramatičen upad ptic kulturne krajine, kot so zlatovranka, čuk, rjavi srakoper, kosec, jerebica in druge. Znano je, da so ptice zaradi svojega položaja na vrhu prehranjevalne verige, pomemben naravni pokazatelj stanja okolja. Torej, z izginjanjem ptic izgubljamo tudi druge živalske in rastlinske vrste. Kvaliteta našega življenjskega okolja pri tem upada; le malokdo pa se zaveda, da poti nazaj ni oziroma je izjemno dolga in naporna!


V nadaljevanju navajam nekaj osupljivih podatkov, ki kažejo na to, da je usklajenost med kmetijskimi in naravovarstvenimi interesi ključnega pomena pri ohranjanju kulturne krajine, kot tudi dobrobiti in kvalitete življenja naše družbe. Na podlagi novejših raziskav o pticah, ki jih je objavila organizacija BirdLife International ob »mednarodnem zelenem tednu« v Berlinu, je razvidno, da so populacije 24-ih splošno razširjenih vrst ptic kulturne krajine na geografskem območju med Španijo in Poljsko, od leta 1980 upadle v povprečju za več kot 30%. Glavni razlog za številčni upad populacij ptic je intenzivno kmetijstvo z monokulturno proizvodnjo in nekontrolirano uporabo mineralnih gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev.


Intenzivno kmetovanje – nevarnost za ptice

Upadi populacij ptic kulturne krajine so bili najbolj dramatični v severozahodnem delu Evrope in sicer v tistih državah Evropske Unije, ki so zgodovinsko gledano, znane po intenzivnih kmetijskih sistemih. Lep primer je Anglija, kjer je intenzivno kmetijstvo dobesedno izrinilo ptice iz njihovih naravnih habitatov. Tako je npr. v letih 1970 – 1999 populacija poljskega škrjanca v Angliji upadla za 52%, populacija velikega strnada pa za celih 88%!


Izmed 435 vrst ptic, ki se v splošnem pojavljajo v evropskem prostoru, jih je približno tretjina (150 vrst) življenjsko odvisnih od okolju prijaznih (tradicionalnih) oblik kmetovanja. Najbolj so ogrožene prav tiste ptice, ki živijo na kmetijskih zemljiščih in jih intenzivno kmetijstvo neposredno ogroža. Zaradi intenzivnega kmetijstva je v Sloveniji izumrla južna postovka, na prag izumrtja pa je pripeljalo tudi čuka, črnočelega srakoperja in zlatovranko. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS BirdLife Slovenija je v letu 1999 na območju Ljubljanskega barja, ki je najpomembnejše območje za kosca, naštelo 250 pojočih samcev, v letu 2002 pa le še 160. Predvideva se, da je upad populacije neposredno odvisen od okolju neprijaznih oblik košnje travnikov. Predvsem sta problematična način in časovni termin košnje ter intenziviranje kmetijskih površin.


Več kot trideset let je bila biotska raznovrstnost v državah Evropske Unije podvržena uničevalskim posledicam kmetijskih subvencij, ki so podpirale intenzivno kmetijsko pridelavo namesto trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Pri tem je največ utrpela narava in posledično naša družba, saj smo sami del narave. Negativne posledice nepremišljenega družbenega razvoja, ki so jih zahodno evropske države občutile na lastni koži, so vzrok današnjim množičnim svarilom vladam pristopnih držav EU, med katerimi je tudi Slovenija. Opozarjajo nas, da je potrebno posebno pozornost nameniti varovanju okolja in uporabi finančnih sredstev iz naslova skupne kmetijske politike za ohranjanje ekstenzivnih kmetijskih sistemov, ki spodbujajo okolju prijazne načine kmetovanja in ustvarjajo prednosti tako za širše okolje kot za lokalne podeželske skupnosti.


Vsaka zgodba pa se konča pri kmetu. V procesu usklajevanja naravovarstvenih in kmetijsko proizvodnih interesov je namreč najpogostejši začetni problem izguba prihodka pri nosilcih kmetijske dejavnosti. Za reševanje tega problema so sicer zagotovljena neposredna plačila iz naslova slovenske kmetijsko-okoljske politike, ki pa v večini primerov ne pokrijejo deleža omenjene izgube prihodka npr. pri spremembi načina kmetovanja iz intenzivnih 4-kosnih travnikov v ekstenzivne 1-kosne travnike z zakasnelo košnjo. Krmna vrednost in količina pridelane travne ruše z zamikom datuma košnje sorazmerno pada, kar je vzrok, da kmetje, v boju za preživetje, povečujejo kmetijske površine oziroma se soočijo s problemom povečevanja stroškov nabave močnih krmil. Kratiti pravice do preživetja posameznika ni ne upravičeno ne moralno ravnanje. Popolnoma upravičeno in nujno potrebno pa je na pravilen način podpreti kmeta z davkoplačevalskim denarjem v skupno družbeno korist ohranjanja ekstenzivnih travinj in biotske raznovrstnosti.


Materialna pomoč kmetom

Predvideti bi bilo potrebno model kompenzacije, ki naj kmetom, kot potencialnim upravljalcem naravovarstvenega območja, nameni več sredstev iz kmetijsko – okoljskih programov. Varovanje kosca, kot globalno ogrožene vrste ptice, je javna funkcija, ki naj bi zagotavljala varuhu njegovega habitata dodatne ekonomske učinke. Prav te bi bilo smiselno ekonomsko ovrednotiti in potencialne prihodke uporabiti za kompenzacijo sicer izgubljenega prihodka iz kmetijske proizvodnje.

V Sloveniji so naravne danosti za kmetijstvo relativno slabše v primerjavi z drugimi evropskimi državami, zato ni smiselno konkurirati z intenzivnejšimi oblikami kmetijske pridelave. Izbrati je potrebno svojo pot in na evrospkem trgu konkurirati z novim inovativnim proizvodom, kot npr. multifunkcionalnost slovenskega kmetijstva vključujoč ohranjeno biotsko raznovrstnost, izgled kulturne krajine, vitalnost podeželja, varstvo naravne ter kulturne dediščine ter na koncu koncev tudi človeka, kmeta.


Naslov članka Avtor
Kmetje - varuhi ogroženih vrst ptic in kulturne krajine Andrej Medved
Ukrepi kmetijsko okoljskih programov - kompenzacija kmetu in način ohranjanja narave Andrej Medved
Reformiranje evropske politike razvoja podeželja Andrej Medved

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.