Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Kosec in kmetijstvo  Koscu prijazno gospodarjenje s travniki

 

Za ohranjanje kosca je potrebno zagotoviti naslednje:

  • Ekstenzivne travnike
  • Pozno košnjo
  • Koscu prijazne načine košnje
  • Zgodnje in pozno zatočišče

Zagotavljanje zatočišč za kosce ob prihodu iz prezimovališč

Ob vrnitvi koscev iz afriških prezimovališč v začetku maja travniška vegetacija še ni dovolj razvita, da bi koscem lahko nudila ustrezno zavetje. Zaradi tega se kosci v kratkem obdobju pred začetkom gnezdenja zadržujejo v mejicah, vrbovih grmih ter ob kanalih in jarkih, zaraščenimi z zelnato in močvirsko vegetacijo. To vlogo lahko imajo tudi travniki, ki so predhodno sezono ostali nepokošeni. Čiščenje melioracijskih jarkov in obrežne zarasti kanalov naj se izvaja v jesenskem času in sicer postopno, tako da se nikoli ne očisti vseh jarkov oziroma kanalov v eni sezoni.



Primer puščanja mejic pri košnji travnikov

 

Komentar k sliki: Pri zagotavljanju zatočišč za kosca v tem obdobju, je potrebno ohranjati obstoječe mejice oziroma grmišča. Prav tako naj se ohranjajo posamezni osameli grmi ali manjše skupine grmov sredi travnikov in površine z visokim šašjem. Na parcelah, kjer omenjenih struktur ni, naj se pri košnji vsako leto pusti majhen del travnika na robu nepokošenega (vsaj 0.1 ha).



Koscu prijazni načini vzdrževanja jarkov in kanalov

 

Komentar k sliki: Najbolje je, če se očiščeni oziroma neočiščeni deli vzdolž jarka zaporedoma izmenjujejo v pasovih dolžine 300 metrov. Druga možnost je, da se izmenično kosi/čisti levi oziroma desni breg jarka ali kanala.


Košnja

Zgodnja košnja lahko uniči koščeva gnezda in mladiče, ki še niso sposobni letenja. Da preprečimo slednje, je priporočljivo zamakniti datum prve košnje v poletje. S tem omogočimo uspešno izvalitev mladičev in njihovo rast do stanja, ko so se sposobni izogniti strojni kosilnici.

Datum košnje

Za uspešno gnezditev kosca je optimalna košnja v začetku meseca septembra. V kmetijski praksi je to praktično nemogoče, saj tako izgubimo dobršnji del pridelka travinja. Zato priporočamo, da se košnja izvaja po 15.juliju.



Koscu prijazni načini košnje

Mladiči kosca se ves čas zadržujejo v zavetju visoke travniške vegetacije in tudi v primeru nevarnosti kritja nikoli ne zapustijo. To pomeni, da nikoli ne prečkajo že pokošenega travnika. Zaradi takšnega vedenja je košnja z roba parcele proti notranjosti za kosca in nekatere druge travniške ptice pogubna. Kosci, ki beže pred kosilnico, do zadnjega vztrajajo v zavetju travniške vegetacije. Na koncu se znajdejo v smrtonosni pasti - v zadnji še nepokošeni zaplati kritja sredi pokošenega travnika. Tak način košnje uniči do 60% vseh izvaljenih mladičev kosca.

Koscem prijaznejša načina košnje sta košnja od sredine travnika navzven in košnja z ene strani travnika proti drugi, ki nudita pticam veliko več možnosti za preživetje.



Načela dobre kmetijske prakse

Osnovni standardi kmetijske pridelave, ki jih mora upoštevati vsak slovenski kmet, so združeni v t.i. načela dobre kmetijske prakse. Ta načela so določena v Navodilih za izvajanje dobre metijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS št. 34/2000 z dne 17.april 2000) in ....(uradni dokument za varstvo rastlin).

Načela dobre kmetijske prakse pri gnojenju in varstvu rastlin pomenijo odgovorno ravnanje kmeta, ki skrbi za rodovitna tla, zdrave posevke, čisto okolje in ohranjanje naravne dediščine ter omogoča pridelavo kakovostne hrane. V precejšnji meri so ta načela tudi že ustaljena praksa dobrih slovenskih kmetij, ki dolgoročno ohranja rodovitnost zemljišč ter kmetom zagotavlja primeren in kakovosten pridelek.


Slovenski kmetijsko-okoljski program

Slovenski Kmetijsko Okoljski Program
Več informacij je na voljo na spletni strani Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Slovenski kmetijsko-okoljski program v okviru Programa razvoja podeželja predvideva sredstva za okolju prijazne načine kmetovanja. Med kmetijsko okoljskim ukrepi sta za ohranjanje traviščnih habitatov in kosca zelo dobrodošla naslednja ukrepa:

  • Ohranjanje ekstenzivnega travinja in
  • Ohranjanje posebnih traviščnih habitatov.

 

Ukrep ohranjanja ekstenizvnega travinja

Cilj ukrepa je ohranjanje ekstenzivnega travinja, kjer je kmetu dodeljeno neposredno plačilo na površino za gospodarno rabo travinja z namenom preprečevanja zaraščanja. Pri tem obtežba z živino ne sme presegati 0,5 GVŽ/ha, kmet pa mora letno zagotoviti najmanj enkratno rabo v obliki paše ali košnje ter spravilo pridelka. Košnja mora biti izvedena po polnem cvetenju glavnih vrst trav, gnojenje travnika pa na podlagi gnojilnega načrta.


Ukrep ohranjanja posebnih traviščnih habitatov

Cilj ukrepa je povečevanje deleža travinja, ki omogoča uspešno gnezditev travniških vrst ptic na Mednarodno pomembnih območjih za ptice (IBA). Kmet prejme neposredno plačilo na površino travnikov za kritje stroškov dodatno vloženega dela zaradi naravovarstvenih in krajinskih zahtev. Pogoj za pridobitev subvencije je, da se kmetijsko gospodarstvo oziroma posamezne parcele kmetijskega gospodarstva nahajajo na IBA območju. Obtežba z živino pred 15.junijem ne sme preseči 0,75 GVŽ/ha, košnja pa mora biti izvedena po 15.juliju. Izvedbeni ukrepi zagotavljajo ohranjanje ekstenzivnega travinja in omejkov.

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.