Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Kosec in kmetijstvo  Grožnje habitatu kosca

 

GROŽNJA 1

Zaraščanje kmetijskih zemljišč

Območja Ljubljanskega barja, Cerkniškega jezera in porečja Nanoščice so bila primarno pokrita z obširnimi travišči. Prebivalci teh območij so se ukvarjali predvsem z živinorejo, ki jim je nudila hrano za preživetje. Travniki so bili redno košeni. Pokošeno travinje pa je služilo kot krma za živino, na bolj vlažnih travnikih zgolj za steljo. Danes se soočamo z opuščanjem omnjenih tradicionalnih oblik kmetovanja. Vzroki so predvsem socio-ekonomskega značaja. Tradicionalno kmetijstvo večini kmetovalcev ne prinaša dobička. Zanimanje mladih ljudi za kmetovanje pa je tudi zelo nizko. Posledica je visoka povprečna starost kmečkega prebivalstva, ki ne zmore ohranjati vseh kmetijskih zemljišč v rabi. To je privedlo do očitnega zaraščanja kmetijskih zemljišč v zadnjih desetletjih.

 

GROŽNJA 2

Intenzifikacija kmetijstva


Intenzifikacija kmetijske proizvodnje se pojavlja kot nasproten proces zaraščanju kmetijskih zemljišč. Omeniti gre tri vidike intenzifikacije, ki so najbolj škodljivi za koščev habitat na projektnih območjih:

 

a. izboljšanje posevkov

Ta grožnja je še posebaj prisotna na območju Ljubljanskega barja, kjer že leta kmetje spreminjajo travnike v intenzivno obdelane kmetijske površine, med katerimi so najbolj pogosta koruzišča, ki ne predstavljajo ugodnega habitata za kosca in druge ptice. Sprememba dejanske rabe zemljišč je podprta z neposrednimi plačili na količino pridelka, ki jih vsako leto razpisuje Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

b. Zgodnja košnja in gnojenje travnikov

Zgodovinsko gledano so kmetje na Ljubljanskem barju travnike vedno kosili pozno poleti. Zaradi podpore države kmetje tudi na manj ugodnih legah intenzivno gnojijo travnike z mineralnimi gnojili, kar jim omogoča večkratno košnjo v sezoni. Prva košnja tako nastopi že sredi meseca maja, ko večina travniških ptic gnezdi.

c. Neprimerni načini košnje travnikov

Ključna grožnja, ki je že zelo ogrozila populacijo koscev na projektnih območjih je strojna košnja travnikov z visoko frekvenčnimi rotacijskimi kosilnicami. Strojna košnja se zaradi minimiziranja stroškov in porabljenih strojnih ur izvaja skoraj izključno na način z roba parcele proti notranjosti. Ta način je za talne travniške ptice poguben.Ptice, ki beže pred kosilnico, se na koncu znajdejo v pasti, v majhni še nepokošeni zaplati sredi golega travnika.

 

GROŽNJA 3

Neučinkovito varovanje vrst in habitatov na državnem nivoju

Kosec je v Sloveniji zaščitena vrsta ptice. Prepovedan je vsakršen lov, uničevanje gnezd, jajc in mladičev. Kosec je vključen na rdeči seznam ogroženih vrst ptic, toda kljub temu zanj v Sloveniji do sedaj še ni bilo sprejetih nikakršnih naravovarstvenih smernic. Praktično ni primera, kjer bi posameznika kaznovali zaradi uničenja koščevega gnezda, jajc ali zarodka. Prav tako zaenkrat nimamo urejene kontrole nad povzročanjem škode pri košnji travnikov.


Izbrana projektna območja Ljubljansko barje, Cerkniško jezero in porečje Nanoščice trenutno nimajo nikakršnega naravovarstvenega statusa, kar otežuje izvajanje primernih naravovarstvenih smernic za kosca. Prav tako zaradi pomanjkanja posebnega statusa na projektnih območjih ni mogoče preprečiti negativne posege v prostor, saj za preprečevanje le teh ni pravnih podlag. Zavedamo se, da sama razglasitev posebnega območja varstva (SPA) ni dovolj, temveč je za učinkovito varstvo kosca in drugih ptic potreben učinkovit upravljavski načrt in dosledno izvajanje naravovarstvenih smernic.

 

GROŽNJA 4

Nenaklonjenost kmetijske politike do nizkoproizvodnih kmetijskim sistemov

Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo je pričakovati spremembe na političnem in ekonomskem področju, ki bodo povzročile še večji pritisk na naravne in kmetijske habitate. Pričakovati je vse večjo potrebo po pozidavi, intenzifikaciji kmetijske proizvodnje in opuščanju tradicionalnih načinov kmetovanja. Sedanje politične usmeritve podpirajo predvsem večje kmetijske sisteme.

Na posebno pobudo Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so bile v prvi Slovenski kmetijsko okoljski program vključene smernice za koscu prijazne načine gospodarjenja s travniki, ki pa se v obdobju 2001 – 2003 niso izvajale. Trenutne subvencije so usmerjene predvsem k kmetijam z višjimi donosi pridelkov, medtem ko so možnosti za kmetije z nižjimi donosi omejene.

 

GROŽNJA 5

Nizka naravovarstvena ozaveščenost javnosti

V Sloveniji vlada zelo nizka ozaveščenost javnosti glede ogroženosti travnikov in še posebaj kosca, kot globalno ogrožene vrste ptice. Tako pristojne kmetijske inštitucije kot kmetje nimajo dovolj znanja o koscu in njemu prijaznih načinih gospodarjenja s travniki. Le peščica se jih zaveda, da intenzivnejše oblike kmetovanja na travnikih resno ogrožajo preživetje populacije koscev v Sloveniji. Možnosti, ki jih ponujajo ukrepi Slovenskega kmetijsko okoljskega programa na področju ohranjanja ekstenzivnega travinja in ohranjanja posebnih traviščnih habitatov zaenkrat niso dovolj izkoriščene.

 

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.