Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Projekt  Viri ogrožanja v Evropi in Sloveniji

Izguba primernega habitata

Ekstenzivni travniki – najpomembnejši habitat kosca v Evropi – izginja zaradi spremeb v kmetijstvu. Intenzifikacija kmetijske proizvodnje z gnojenjem in dosejevanjem spreminja floristično in fizionomsko strukturo travnikov, tako da ti niso več primerni za kosce. Travniška vegetacija postane zaradi uporabe gnojil gostejša in za kosce neprehodna, zmanjša pa se tudi številčnost nevretenčarjev, ki so koscem glavna hrana. Posledično se takšni travniki tudi kosijo bolj zgodaj, kar poveča smrtnost koscev. Ekonomsko nizko produktivni ekstenzivni travniki se tudi pogosto spreminjajo v njive in intenzive pašnike, neprimerne za kosca. Vsi našteti viri ogrožanja se pri nas pojavljajo na Ljubljanskem barju, najpomembnejšem območju za kosca v Sloveniji.

 


Primer prekomerne obtežbe travnikov z govedom


Pomemben vir ogrožanja kosca je tudi izguba mokrišč, zlasti robnih delov močvirij, ki predstavljajo pomemben refugij za kosce v času, ko travniška vegetacija še ni dovolj razvita. Sem sodi tudi vzdrževanje oziroma čiščenje kanalov in melioracijskih jarkov, ki odstrani vso obrežno vegetacijo. Regulacije rek in melioracije vlažnih travnikov preprečujejo poplavljanje in omogočajo zgodnejšo košnjo, pogubno za mladiče koscev. Problem regulacije srečamo pri nas v zgornjem delu doline Reke, ki je eno izmed najpomembnejših območij za kosca v Sloveniji.

 


Primer zaraščanja travnikov na Ljubljanskem barju


Opuščanje gospodarjenja s travniki ima kratkoročno pozitiven vpliv na kosca, vendar pa postanejo travniki, ki se zaraščajo z lesnimi vrstami, že po nekaj letih za kosce neprimerni. V Sloveniji zaraščanje travnikov ogroža populacije kosca predvsem na območju Nanoščice, v manjši meri pa tudi na nekaterih drugih območjih. V gorah zaraščanje upočasnjujejo pogosti snežni plazovi, ki se v zimskem času pojavljajo na strmih, z gozdom neporaslih pobočjih.


Ohranitev ekstenzivnega gospodarjenja s travniki, z minimalnim vnosom gnojil in čimbolj pozno košnjo, je nujno za dolgoročno ohranitev kosca.

 

Košnja

Košnja je danes najpomembnejši vir ogrožanja kosca v večjem delu Evrope. Košnja z direktnim uničevanjem gnezd in mladičev bistveno prispeva k nizkemu gnezditvenemu uspehu koscev in s tem k upadanju številčnosti. Na podlagi raziskav, opravljenih v Veliki Britaniji, so ugotovili, da se morajo za vzdrževanje stabilne populacije, na vsako samico kosca uspešno speljati vsaj trije mladiči iz prvega in štirje iz drugega legla. Upoštevajoč naravne izgube in današnje načine kmetovanja, lahko ugotovimo, da je ta pogoj izpolnjen le malokje. Podatki z Ljubljanskega barja kažejo, da skoraj 40% koscem ne uspe speljati niti prvega legla, število uspešnih drugih legel pa je še veliko manjše.

Pri košnji imata velik vpliv na kosce zlasti dva dejavnika:

  • čas košnje

  • način košnje

Košnja v maju in začetku junija preseneti večino samic, ko te šele valijo. Ob tako zgodnji košnji je gnezditveni uspeh koscev na nekem območju enak 0. Po izvalitvi mladičev se s pomikanjem košnje v poletje verjetnost, da se bodo vsi mladiči prvega legla uspešno speljali, povečuje. Že zamik košnje za vsega 7-10 dni, lahko poveča gnezditveni uspeh koscev za 30%. Najbolj so v nevarnosti mladiči v prvih 14 dneh življenja, medtem ko so večji mladiči že dovolj hitri, da lahko ubežijo kosilnici. Pogoj je seveda, da imajo na voljo ustrezno kritje, kamor se lahko zatečejo.


Velik vpliv na gnezditveno uspešnost kosca ima tudi sam način košnje. Najpogosteje uporabljan način košnje, kjer traktor s kosilnico napreduje od roba parcele v spirali proti sredini, povzroča visoko smrtnost mladičev kosca. Pri tem se kosci pred kosilnico pomikajo proti notranjosti travnika, dokler ne ostanejo na sredini ujeti v majhnem otočku nepokošene trave. Kosci se nagonsko do konca oklepajo zavetja travniške vegetacije in zlepa ne prečkajo že pokošenega dela ravnika. Ta navada je za njih pogubna, saj jih na koncu pokonča kosilnica.

 


Primer koscu prijazne kosnje po sistemu od sredine proti zunanjosti travnika


Na preživetje mladičev vpliva tudi hitrost košnje. Za kosce je veliko bolj ugodno, če celoten travnik ni pokošen naenkrat, temveč se kosi postopno več dni ali tednov.


DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.