Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Projekt  Habitat Kosca

Habitat Kosca

Daleč največji del evropske in tudi slovenske populacije kosca živi danes v odprtih travniških habitatih, ki so nastali in se vzdržujejo s človekovim upravljanjem oziroma gospodarjenjem z njimi. Kje so kosci živeli v predzgodovinskem času, preden je človek začel velikopotezno posegati v evropsko prakrajino, ni natančno znano. Znanstveniki domnevajo, da so kosci v predzgodovinskem času najverjetneje naseljevali nižinska mezotrofna barja in obsežne poplavne ravnice vzdolž večjih rek, kjer sta odprte površine brez strnjenega gozda oblikovala poplavna voda oziroma redno nihanje vodostaja. Možno je, da so bila v tem času pomemben habitat kosca tudi gorska travišča.


Na primernost nekega travnika za kosca imata največji vpliv struktura vegetacije in čas košnje. Vegetacija pri tleh ne sme biti pregosta, tako da omogoča koscu nemoteno premikanje. Drugi pogoj je minimalna višina vegetacije 20-50 cm, ki zagotavlja koscu primerno kritje. Pevska mesta koscev se ponavadi nahajajo na predelih s še višjo vegetacijo, pogosto v posameznih »otokih« višje vegetacije sredi travnikov. Takšne predele lahko oblikuje visoko šašje Magncaricion ali različne zelnate rastline. Visoko šašje je pomembno zlasti v začetku sezone, ko je travniška vegetacija ponavadi za kosce še prenizka. V tem času se kosci oglašajo tudi iz bregov različnih kanalov in jarkov, poraslih z veliko koprivo Urtica dioica, konjsko kislico Rumex hydrolapathum, močvirsko peruniko Iris pseudacorus in drugimi visokimi rastlinami. V gorah predstavljajo pomembno zavetje za kosce obsežni sestoji kobulnic Apiaceae, zlasti gorskega jelenovca Laserpitium siler. Kot pevska mesta koscem včasih služijo tudi osameli grmi sredi travnikov, še posebej vrbovi Salix sp.


Večina travnikov, ki jih danes naseljujejo pomembne populacije kosca, z izjemo tistih v gorah, so vsaj občasno podvrženi poplavam. Kosec sicer ni vezan na vodo, vendar pa poplave zagotavljajo pozno košnjo travniških površin, kar je za preživetje kosca odločilno. Zlasti pomembni za kosce so vlažni in negnojeni travniki z brestovolistnim osladom Filipendula ulmaria ter zdravilno špajko Valeriana officinalis in periodično poplavljeni travniki z rušnato masnico Deschampsia caespitosa. Zaradi nizke in pozne rasti so za gnezdenje kosca manj primerni travniki z modro stožko Molinia caerulea, kakor tudi bolj intenzivni, pri tleh gostorasli in zgodaj košeni gnojeni travniki s pahovko Arrhenatheretum.

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.