Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Projekt  Biologija Kosca

Biologija kosca


Vrnitev s prezimovališč, izbira gnezdišč, oglašanje

Kosci se vrnejo na svoja gnezdišča iz prezimovališč v Afriki konec aprila ali v začetku maja. Ponavadi se najprej vrnejo samci, samice pa jih sledijo nekaj dni kasneje. V primeru uspešne gnezditve se kosci vrnejo na isto širše območje, ki so ga zasedali v prejšnjem letu. Samci se začnejo oglašati nekaj dni po prihodu na gnezdišča. V času vrnitve koscev na gnezdišča, travniška vegetacija še ni dovolj visoka, da bi koscem nudila ustrezno kritje. Kosci se tako v prvih dneh po vrnitvi zadržujejo v mejicah, grmiščih, osamelih grmih sredi travnikov, zaraščenih kanalih, predelih z visokim šašjem in podobnih območjih z višjo vegetacijo, kasneje pa se premaknejo na travnike. Samci ki se oglašajo, so še posebej izpostavljeni plenilcem, zato si za svoja pevska mesta izberejo predele z višjo vegetacijo.

 


Koščevo leto


Samci se intenzivno oglašajo v nočnem času med začetkom maja in sredino/koncem julija, najbolj intenzivno med 23.00 in 3.00 uro. V eni noči se v povprečju oglasijo več kot 20.000-krat. Najpomembnejša funkcija oglašanja pri koscih je privabljanje samic, manj pa označevanje teritorija. Z oglašanjem samec sporoča samici, da je našel primerno mesto za gnezdenje.


Velikost domačega okoliša gnezdečih koscev se tekom gnezditvene sezone spreminja, prav tako obstajajo določene razlike pri velikosti domačega okoliša med spoloma. Velikost domačega okoliša pri samcih močno variira in se ponavadi giblje med 3 in 50 ha. V dnevnem času se njihovi domači okoliši močno prekrivajo, tako lahko samec v dnevnem času med iskanjem hrane prečka več domačih okolišev sosednjih samcev.


Partnerska zveza pri koscu, gnezda, prva legla

Ko samec kosca privabi samico v svojo bližino, za nekaj dni zniža intenziteto oglašanja ali z oglašanjem celo povsem preneha. To obdobje manjše pevske aktivnosti traja ponavadi le nekaj dni, saj ostaneta partnerja skupaj le 8-10 dni. Samec zapusti samico v začetku obdobja izleganja jajc, ki se začne 3-5 dni po parjenju.


Gnezda koscev se nahajajo na tleh in so skrbno skrita v gosti travniški vegetaciji. Pogosto so nameščena vzdolž mejic ali ob izoliranih grmih sredi travnikov. Gnezdo samo je preprosta vdolbina v tleh, pokrita s travo, zelišči in listi, stebla sosednjih rastlin so pogosto nagnjena nad gnezdo, tako da oblikujejo nekakšno streho. Predvideva se, da se gnezdo vselej nahaja znotraj radija 250 metrov od pevskega mesta samca.


Oblikovanje prvih legel se začne med sredo maja in začetkom junija. Samice izležejo 8-12 jajc in začnejo valiti z zadnjim izleženim jajcem. Domači okoliši samic se v času pred izleganjem mladičev skoraj ne prekrivajo. Samice v času valjenja le izjemoma zapustijo neposredno bližino gnezd, tako da je velikost njihovega domačega okoliša v tem času manjša kot 10 ha. Samci pri vzreji mladičev nimajo vloge in ob začetku izleganja jajc samico zapustijo. Ponavadi v oddaljenosti največ 1,5 km zasedejo novo pevsko mesto in se skušajo spariti z drugo samico. Mladiči se izvalijo sinhrono, 16-19 dni po začetku valjenja.


Mladiči zapustijo gnezdo zelo hitro po izvalitvi. Po izvalitvi mladičev se začnejo domači okoliši samic intenzivno prekrivati, njihova velikost pa se postopno poveča na 50 ali celo 100 ha. V prvih dneh življenja je smrtnost mladičev visoka, tako da velikost zaroda kmalu upade povprečno 6-7 mladičev. Možnost preživetja mladičev se močno poveča po približno 6 dneh. Mladiče sprva hrani samica, po 3-4 dneh pa se začnejo samostojno prehranjevati. Samice zapustijo mladiče prvih legel pri starosti 10-15 dni, ko le-ti še niso sposobni letenja. Zgodnji odhod samice v tem času je povezan z oblikovanjem drugega legla Mladiči se po osamosvojitvi razpršijo.


Druga legla

Samice imajo običajno v ugodnih razmerah tudi drugo leglo in sicer z istim ali drugim samcem kot prvo leglo. Druga legla se ponavadi nahajajo nekoliko stran od območij prvih legel. Lokacije pevskih mest samcev v drugi polovici gnezditvene sezone, kakor tudi druga legla so v današnjih razmerah odvisna predvsem od košnje, ki najbolj vpliva na njihovo razporeditev. Samice izležejo druga legla zelo hitro, saj lahko v tem času občasno izležejo tudi po dve jajci na dan. Oblikovanje drugih legel poteka v juliju. Valjenje se začne v povprečju 12 dni po zapustitvi mladičev prvega legla in 42 dni po začetku valjenja jajc prvega legla.


Samice ostanejo z mladiči drugih legel 15-20 dni. V kolikor mladičev ne uniči košnja, je stopnja preživetja drugih legel zelo visoka, višja kot pri prvih leglih. Samostojni mladiči so popolnoma operjeni po 34-38 dneh, ko lahko normalno letijo. Mladiči bodo prvič gnezdili že naslednje leto.


Golitev

Kmalu po gnezditvi opravijo odrasli kosci popolno golitev, ki jo ponavadi začnejo med sredino julija in koncem avgusta ter zaključijo med koncem avgusta in sredino septembra. Golitev večinoma poteka na gnezdiščih in hkrati zajame vsa letalna in repna peresa, tako da kosci v tem času niso sposobni letenja. V času golitve se kosci zadržujejo na območju, ki ponavadi ne presega 1 ha površine in potrebujejo primerno kritje, saj so zelo ranljivi.


Selitev

Konec avgusta in v septembru se kosci podajo na selitev v prezimovališča v južni in JV Afriki. Najpomembnejša selitvena pot na afriški kontinent poteka preko Bližnjega Vzhoda in Egipta. Kosci se selijo ponoči in pri tem letijo nizko. Selitev poteka nad kopnim, le izjemoma prečkajo morje. Večina koscev ne doseže ekvatorja pred sredino novembra, na prezimovališča pa prispejo v decembru. Na prezimovališčih so prisotni relativno kratek čas, saj jih zapustijo med koncem februarja in začetkom aprila. Spomladanska vrnitev na gnezdišča je hitrejša kot jesenska selitev.

 

Hrana

Kosci so vsejedi, ki pobirajo hrano s tal ali travniške vegetacije. Prehranjujejo se z najrazličnejšimi nevretenčarji, med katerimi prednjačijo žuželke, pa tudi polži in deževniki ter občasno manjše žabe. Prehranjujejo se tudi z rastlinsko hrano, na primer semeni trav in šašev. Prehrana mladičev je podobna kot pri odraslih.


Oglašanje

Najbolj tipično in najpogosteje slišano oglašanje kosca je dvozložna kitica »krek-krek«, s katero samec privablja samico. Z raziskavami so ugotovili, da je to oglašanje individualno specifično in je torej na njegovi podlagi mogoče razločevati med posameznimi samci. Več različnih tipov oglašanj, ki pa so človeškemu ušesu večinoma bistveno težje zaznavni, je poznanih tudi pri samicah in mladičih.


Oglašanje kosca

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.