Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Na prvo stran






 Projekt  Globalni in evropski varstveni status Kosca

Globalni varstveni status

Le malokateri vrsti ptice je bila v zadnjem desetletju namenjena tolikšna pozornost ornitologov kot prav koscu Crex crex. Analiza podatkov o velikostih populacij in razširjenosti vrste v Evropi je pokazala, da sta se številčnost in območje naselitve vrste v zadnjih desetletjih drastično zmanjšali. Najbolje je zgodovina dolgotrajega upada populacije dokumentirana v Veliki Britaniji, kjer se je upadanje števila koscev in krčenje areala pričelo že konec 19. stol. Nekdaj zelo številna in pogosta vrsta je v številnih državah Srednje in Zahodne Evrope doživela skoraj popoln populacijski zlom, saj v tem prostoru danes ne najdemo več države s populacijo kosca, ki bi presegala nekaj sto teritorialnih samcev. Razlogi za takšno stanje se skrivajo v spremembah v kmetijstvu. Kosci so v Srednji in Zahodni Evropi večinoma odvisen od ekstenzivnih pozno košenih travnikov, saj lahko le na takšnih travnikih varno skrijejo svoja gnezda in uspešno speljejo mladiče. Upadanje številčnosti kosca se je začelo kmalu po uvedbi strojnega načina košnje. Zaradi hitrejše košnje se je namreč močno povečalo štvilo uničenih gezd in mladičev. Za kosce poguben učinek je imelo nadaljnje izboljševanje strojev za košnjo, uvajanje mineralnih gnojil in spreminjanje travnikov v njive. Rezultati teh sprememb so bili vedno zgodnejša in hitrejša košnja ter krčenje površine primernega habitata. Vsa obdobja povečanega upadanja populacije kosca v Veliki Britaniji sovpadajo s pomembnimi mejniki v razvoju kmetijstva.

 


Smeri migracije koscev iz Evrope v Afriko in obratno


Skrb zbujajoče pa so bile v 90.-ih letih prejšnjega stoletja tudi informacije iz nekaterih vzhodno-evropskih držav in Rusije z glavnino svetovne populacije kosca in zanj navidez ugodnimi življenjskimi pogoji. Začasno ugodno stanje v teh državah je sovpadalo z razpadom nekdanjega Sovjetskega bloka držav in splošno ekonomsko krizo. Ogromne površine kmetijskih zemljišč so bile čez noč opuščene, kar je za kosce kratkoročno zelo ugodno. Seveda pa srednje-ročne prognoze za kosca v teh državah niso bile najboljše. Opuščene in zaraščajoče kmetijske površine so za kosce primerne le kratek čas, preden se zarastejo z grmovjem. Najpomembnejša stvar pa je, da je v kratkem času mogoče realno pričakovati spremembe v kmetijstvu tudi v ekonomsko obubožanih državah nekdanjega Sovjetskega bloka. Na podlagi izkušenj iz držav Srednje in Zahodne Evrope je bilo ugotovljeno, da so lahko tudi relativno velike populacije kosca ob spremembah gospodarjenja s travniki, uničene v nekaj letih.

 


Krčenje in fragmentacija areala kosca v 20.stoletju na območju Velike Britanije


Na podlagi dolgotrajnega in naglega upada populacije v večjem delu Evrope ter pričakovanega > 20% upada v prihodnjem desetletju je bil koscu dodeljen status globalno ogrožene vrste oziroma ranljive vrste ( V - Vulnerable) po klasifikaciji IUCN. Ta status je kosec formalno prvič dobil leta 1989, ob reviziji statusov ogroženosti v letih 1994 in 2000 pa ga je, kljub večkratnemu povečanju ocene velikosti globalne populacije, obdržal. Dejstvo je, da kosec nikoli ni imel statusa globalno ogrožene vrste zaradi redkosti, temveč zaradi dolgotrajnega in naglega upada populacije v večjem delu Evrope ter pričakovanega upada v prihodnjem desetletju.


V začetku leta 2004 pa je prišlo pri ponovni reviziji statusov ogroženih vrst do spremembe tudi pri koscu. Preliminarni rezultati projekta mednarodne zveze za varstvo ptic BirdLife International imenovanega Birds in Europe II kažejo, da so ocene velikosti populacij kosca v evropskih državah v zadnjih nekaj letih ostale nespremenjee ali so se celo povečale. Izračuni ruskih strokovnjakov, narejeni na podlagi ocene prihodnjega razvoja kmetijstva kažejo, da populaciji kosca v tej državi in v Ukrajini v naslednjih desetih letih najverjetneje ne bosta upadli za več kot 10%. Glede na dejstvo, da se tukaj nahaja več kot 80% celotne svetovne populacije kosca, imajo razmere v teh dveh državah največji vpliv na globalni status ogroženosti kosca. Zaradi poostrenih kriterijev za doseganje določenih kategorij IUCN, bi morala prognoza za kosca po novem napovedovati najmanj 30% upad populacije v naslednjih desetih letih, da bi kosec obdržal status ranljive oziroma globalno ogrožene vrste. Takšen upad pa na podlagi razpoložljivih podtkov in strokovnih analiz ni verjeten, zato je kosec sedaj uvrščen v kategorijo vrst blizu ogroženosti (NT – Near Threatened).


Kljub spremembi statusa ogroženosti velja poudariti, da kosec še naprej ostaja varstveno prioritetna vrsta. Do sedaj zbrani podatki kažejo, da je kosec neobičajno občutljiv na spremembe v rabi tal, saj se lahko veliki in nagli upadi populacij v primeru sprememb pojavijo v zelo kratkem času. Kosec je torej tudi izjemno pomembna indikatorska vrsta ekstenzivnih travnikov oziroma ekstenzivne kulturne krajine.

Varstveni status v Sloveniji

 


Upad populacije kosca v obdobju 1992 - 2004 na Ljubljanskem barju

 

V Rdečem seznamu ptičev gnezdilcev Slovenije je kosec uvrščen v kategorijo ogroženih vrst (E) in sicer podkategorijo E2, ki označuje močno ogrožene vrste. To so vrste, katerih obstanek na območju Republike Slovenije ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej.

 

VELIKOST POPULACIJE KOSCA

Velikost svetovne populacije

Ocena velikosti globalne populacije kosca se je zaradi velikega vložka terenskega dela v zadnjem desetletju pogosto spreminjala. Ob prvem resnem poskusu ocenitve leta 1994 je znašala 146.000 teritorialnih samcev (srednja vrednost), nato pa se je na podlagi novih podatkov skokovito spreminjala. Bistven pri tem je bil prispevek Rusije, kjer so na podlagi obsežnih popisov v letih 1995 in 1996 velikost populacije ocenili na 1 – 1.54 milijona teritorialnih samcev. Najnovejša ocena globalne populacije kosca predvideva 1.7 – 3 milijone teritorialnih samcev, od tega 1.138.000 – 1.822.000 v Evropi in nadaljnjih 515.000 – 1.240.000 v azijskem delu Rusije.

Velikost svetovne populacije

Velikost populacije kosca v Sloveniji je bila prvič resno ocenjena na podlagi rezultatov organiziranega vseslovenskega štetja v letih 1992 in 1993 na dobrih 500 teritorialnih samcev. Ponovljen popis leta 1999 je ob nekoliko boljši metodi in večjem številu popisovalcev dal nekaj manj kot 600 teritorialnih samcev. Na podlagi tega je bila slovenska populacija ocenjena kot kratkoročno stabilna, a z velikimi lokalnimi nihanji. V dveh vseslovenskih popisih se je jasno pokazala slika najpomembnejših območij za kosca v Sloveniji. Številčnost kosca na najpomembnejših območjih redno spremljamo od leta 2002 naprej, vseslovenski popis pa se ponovno izvaja prav v letošnjem letu. Najnovejši podatki o številu koscev preštetih na najpomembnejših območjih bodo nemudoma objavljeni na spletni strani. Monitoring kosca v minulih dveh letih je pokazal manjše število koscev na nekaterih izmed najpomembnejših območij za kosca, občutno manjše zlasti na Ljubljanskem barju. Na vprašanje ali je slovenska populacije kosca še stabilna bomo lahko odgovorili šele v naslednjih letih.

 

OBMOČJE 1992 1999 2004
Ljubljansko barje 236 227 100 *
Breginjski Stol 14 41 84 *
Cerkniško polje 101 54 61 *
Nanoščica (Slavinje - Postojna) 12 30 24 *
Planinsko polje 29 31 23 *
Jovsi 6 17 20 *
Reka (Topolc - Zabiče) 30 61 13 *
Kobariško in Starijsko blato 3 8 8
Krn (planina Kuhinja - pl. Leskovica) 1 0 6 *
Kolpa (Pirče - Vas) 1 0 6 *
Pivka ni podatka 11 5 *
Planja (nad Učjo) ni podatka ni podatka 4 *
Breginj ni podatka ni podatka 4 *
Postojnsko polje (J od avtoceste) 9 4 4 *
Želimeljščica (Rogovila - Trnje) ni podatka 7 4 *
Rakitna (Krimsko hribovje) 0 1 3
Livške Ravne 3 6 2
Sveto (Banjšice) 0 ni podatka 2 *
Mišja dolina 1 2 2
Slavski Laz (Kolpa) 2 4 2 *
Malence (Krka) 0 2 2
Vonarsko jezero (Sotla) ni podatka ni podatka 2
Postojna - Zalog 0 2 1
Palško jezero 0 1 1 *
Spodnji Brnik 1 0 1
Zakraj (Bloška planota) 0 0 1
Rečica ob Savinji ni podatka ni podatka 1
Gotenica ni podatka ni podatka 1 *
Zaboršt (Radulja) 0 3 1
Gačnik (Slovenske gorice) ni podatka ni podatka 1
Žihlava (Slovenske gorice) ni podatka ni podatka 1
Vučja gomila (Goričko) ni podatka ni podatka 1
SKUPAJ 449 512 391
SKUPAJ SLOVENIJA 510 590 400


Tabela: Število preštetih pojočih samcev kosca Crex crex v treh nacionalnih popisih v Sloveniji po območjih oziroma lokalitetah. Navedena so samo tista območja oziroma lokalitete, ki so imele kosce v letu 2004. * - območje oziroma lokaliteta je del Posebnega območja varstva (SPA).

 


Slika (klikni za povečavo): Območja z največ preštetimi kosci ob vseslovenskih popisih v letih 1992 in 1999. Prikazana so le tista območja, ki so vsaj ob enem popisu imela najmanj 3 kosce. Številčne oznake se nanašajo na zaporedne številke v tabeli.

 

 

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije
p.p. 2990, Tržaška 2, 1001 Ljubljana, Tel.: 01 426 58 75, Fax.: 01 425 11 91
dopps@dopps-drustvo.si
Copyright © DOPPS  Vse pravice pridržane.